Težave in izzivi krožnih križišč

Krožna križišča niso novost v prometu. Prvo krožno križišče v Sloveniji je bilo zgrajeno že davnega leta 1989, ko je takratni SCT predal v uporabo krožno križišče Žale. Pred tem je bil zametek krožnega križišča na mariborskem Taboru, ki pa ni ustrezal vsem zakonitostim krožnega krožišča. Dejstvo je, da se po krožnih križiščih vozimo že desetletja, vendar vožnja po njih marsikomu še danes predstavlja težavo in izziv.

Kaj je prednost krožnih križišč v primerjavi s klasičnimi križišči? Križišče ali stičišče cest je najbolj kritična točka v prometu, kjer vozniki med sabo križamo poti in s tem ustvarjamo kritične situacije (ki jih imenujemo tudi točke možnega trčenja). Vsaka sprememba smeri in s tem prečkanje poti drugega udeleženca v prometu predstavlja težavo in situacijo, v kateri lahko pride do prometne nesreče.

Zmanjšanje števila kritičnih točk

Najpomembnejša prednost krožnih križišč pred klasičnimi križišči je predvsem v zmanjšanju števila kritičnih točk, kjer je možnost za nastanek prometne nesreče. Če ima klasično štirikrako križišče 32 možnih točk trčenja, je v krožnem križišču teh samo osem. Štirikrat manjša možnost trčenja je vsekakor odličen argument za uveljavitev krožnih križišč in izpodrivanje klasičnih semaforiziranih ali s prometnim znakom urejenih križišč.

Več vrst krožišč

Enopasovna krožna križišča so enostavna tako za izgradnjo kot vožnjo po njih. Pravilo, ki je zapisano tudi v zakonodaji in je veljavno za vsa krožna križišča je, da imajo vozniki, ki vozijo v krožnem križišču, prednost pred vozniki, ki se v krožno krožišče vključujejo. V krožno križišče se vključujemo brez smerne utripalke. Pogojno lahko smerno utripalko vključimo pred krožnim križiščem, kadar je le to manjše in na prvem izvozu zapuščamo krožno krožišče. Velikokrat se v praksi pokaže, da vozniki desno smerno utripalko vklopijo tudi, kadar krožnega križišča ne zapuščajo v prvem izvozu in s tem zavajajo ostale udeležence ter s tem povzročajo kritične situacije.

Več težav predstavljajo večpasovna krožišča. Kaj pravi zakon? V večpasovna krožna križišča se vključujemo na notranji prometni pas, razen v primerih, ko krožno križišče zapuščamo na prvem izvozu. Ta del nam je voznikom znan in v praksi kar dobro vpeljan. Težava pa nastane, ko je večpasovno krožno križišče treba zapustiti. Tukaj imamo vozniki več težav, pogosto tudi zaradi nepremišljene oziroma neustrezne zasnove oziroma izpeljave krožišča. V praksi to pomeni, da nekateri vozniki brez razvrščanja na zunanji prometni pas krožišče zapuščajo neposredno z notranjega prometnega pasu. To je zakonsko prepovedano, saj zakon nedvoumno zapoveduje, da je dovoljeno krožno križišče zapustiti le iz zunanjega prometnega pasu - razen kadar prometna signalizacija to dovoljuje (ločilna polna črta).

Druga kritična situacija nastane, ko voznik, ki vozi po zunanjem prometnem pasu, z vožnjo nadaljuje do naslednjega izvoza. Vožnja po zunanjem prometnem pasu v večpasovnih krožnih križiščih načeloma ni dovoljena, vendar zakonsko ni prepovedana, kar pomeni, da bi v takšni situaciji voznik, ki je krožno križišče zapustil neposredno iz notranjega pasu, tudi odgovarjal za nastanek prometne nesreče.

Če se voznik znajde v položaju, ko ne more pravilno zapustiti krožišča, lahko zapelje še en krog in se v miru pravilno razvrsti. Žal se vozniki v večini primerov za ta manever ne odločajo, ampak kljub temu, da je to prepovedano, v krožišču ustavijo in z notranjega prometnega pasu zapeljejo neposredno na izvoz krožišča, ko je zunanji pas, ki ga z vožnjo sekajo, prost.

Takšna dejanja lahko vsakodnevno opazujemo na nekaterih krožiščih, ki so bila napačno zasnovana in zgrajena. Zato se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo kanalizirana krožna križišča, kjer menjava prometnih pasov zaradi fizične razmejitve prometnih pasov ni možna. V praksi opažamo, da vozniki, predvsem tam, kjer so robniki nižji ali prometne pasove delijo narisane črte, ne glede na prepoved menjajo prometni pas znotraj krožnega krožišča. To ni samo prepovedano, ampak bistveno bolj nevarno kot v ostalih večpasovnih krožnih krožiščih, saj ostali udeleženci prometa tega ne pričakujejo.

Poiščimo pomoč

Kako naj se voznik, ki nima izkušenj, ali voznik, ki ni povsem prepričan v svoje ravnanje, varno spopade s krožiščem?

Ker se prometna pravila spreminjajo, jih pač moramo poznati oziroma moramo spremljati te spremembe. Na trgu je kar nekaj literature, ki je namenjena predvsem vožnji v krožnih križiščih in zakonitostim, ki v njih veljajo (na primer Primotehnina brošura o krožiščih), zato naj vozniki spremljajo dogajanje na tem področju.

Drug način je, da v lokalnem okolju vozniki stopijo do najbližje šole vožnje in skupaj z učiteljem odpeljejo eno ali dve “kondicijski” oziroma “osvežilni” uri vožnje, na katerih bodo spoznali vse spremembe in novosti. To sicer ni obvezno ali zakonsko predpisano, je pa zelo koristno, saj s takšnim ravnanjem postanemo ali ostanemo dobri vozniki. Saj veste, v prometu je treba spremeniti svoje ravnanje, ne pa ravnanja ostalih udeležencev v prometu.

Strpnost in kultura vožnje za več varnosti

Pozorni opazovalci dogajanja v prometu zagotovo opazijo številne težave v krožiščih, čeprav krožišča pravzaprav spadajo med najbolj preproste elemente prometne infrastrukture. A zaradi nepoznavanja in pogosto tudi objestnosti voznikov ne služijo svojemu namenu oziroma ne opravljajo svoje osnovne funkcije - zmanjševanja števila kritičnih točk na naših poteh. K varni vožnji proti krožnemu križišču in vožnji v krožišču največ pripomoreta strpnost in osnovna kultura vožnje.

Zapovedi oziroma cestno prometna pravila vožnje v krožiščih