Da je kolesarjenje pri nas v skokovitem vzponu, lahko vsak dan vidimo na naših cestah. Kar pri nas še vedno vidimo bolj poredko, v kolesarsko bolj razvitih deželah pa je običajen pogled, so pripomočki - prikolice, vlečni drogovi, dostavna kolesa z otroškimi sedeži v tovornem prostoru - za prevoz otrok. A kako varni so? Podrobneje smo pogledali nekaj rešitev za prevoz otrok na kolesu, preverili njihovo varnost, pa tudi, kako udobne in stabilne so.
Tudi pri nas lahko na cestah in kolesarskih stezah opazimo veliko kolesarjev, ki s seboj vozijo otroke. V veliki večini primerov ti sedijo v posebnih kolesarskih otroških sedežih; najpogosteje so ti nameščeni za voznikov sedež, le malce manj pogosti pa so otroški sedeži, ki so nameščeni na oziroma pred krmilo kolesa.
Precej bolj poredko - če sploh - pa pri nas lahko opazimo druge načine prevoza otrok, na primer v posebnih dostavnih kolesih. Ta - gre za kolesa z namenskim prostorom za večjo količino tovora - v kolesarsko bolj razvitih deželah predstavljajo priljubljen način prevoza otrok na oziroma v kolesu. Pogosti načini prevoza otrok so tudi otroške kolesarske prikolice, priklopniki oziroma vlečni drogovi za otroška kolesa in celo posebna kolesa s podaljšanim zadnjim delom. Primerjava petih načinov oziroma pripomočkov za prevoz otrok na kolesu je pokazala, da dostavna kolesa niso nujno najboljša rešitev - a tudi ostali načini prevoza otrok niso idealni.
Če se ozirate za kolesom oziroma kolesarskim pripomočkom za prevoz otrok, svetujemo, da dobro razmislite o svojih potrebah in željah. Mora imeti takšno kolo še kaj prostora za prtljago oziroma tovor? Bo namenjeno le prevozu otrok? Bo v uporabi redno ali le občasno? Ga nameravate vzeti s seboj na počitnice? In nenazadnje - koliko denarja ste pripravljeni odšteti za takšno kolo ali pripomoček: cene namreč segajo od 250 pa vse do 2200 evrov?
Foto: Podrobneje smo pogledali pet različnih načinov oziroma pripomočkov za prevoz otrok
Tri lahko uvrstimo med dostavna kolesa: kolo s podaljšano medosno razdaljo in daljšim tovornim delom za sedežem voznika ter dva dostavnika z daljšim tovornim prostorom pred krmilom - eden ima spredaj eno kolo, drugi pa je trikolesnik z dvema kolesoma spredaj. Ob teh treh smo preskusili tudi tovorno oziroma otroško prikolico, ki jo pripnemo na zadnji del kolesa, in pa priklopnik, pri katerem prednje kolo otroškega kolesa pripnemo na zadnji del običajnega kolesa in dobimo nekakšen tandem.
Vozne lastnosti in značilnosti
Tako kot si je teh pet načinov prevoza otrok različnih po videzu oziroma zasnovi, tako se razlikujejo tudi po voznih lastnostih in ostalih značilnostih.
Vsa tri dostavna oziroma tovorna kolesa - oba dostavnika s tovornim prostorom spredaj in kolo s podaljšanim zadnjim delom - so zajetna in velika kolesa, ki jih ni mogoče prevažati naokoli v avtomobilih. Obe kolesi s tovornim prostorom zavzemata veliko prostora tudi ob parkiranju, zato ju bomo le težko pospravljali v nagnetene kolesarnice ali ozke garaže. Kolo s podaljšanim zadnjim delom in priklopnik za otroško kolo sta za transport in shranjevanje bolj priročna.
Zelo različna so si ta kolesa tudi pri voznih lastnostih. Kolesarjenje s kolesom s podaljšanim zadnjim delom in priklopnikom za otroško kolo ne zahteva veliko prilagajanja, le pri dveh dodatnih (otroških) potnikih na kolesu je treba upoštevati višje težišče. Malce več prilagajanja zahteva kolesarjenje s pripeto otroško prikolico ali z obema dostavnima kolesoma. Dokler so kolesarske steze široke in pregledne, še gre, na ozkih in zavitih kolesarskih stezah z ovirami v obliki količkov ali pešcev pa je varno kolesarjenje precej težje. Trikolesni dostavnik s precejšnjo maso zahteva veliko moči, da ga premaknemo z mesta oziroma pri kolesarjenju z majhno hitrostjo, dolg prednji del drugega dostavnika pa precej vpliva na stabilnost kolesarjenja.
Najmanj kolesarskih kompromisov zahtevata kolo s podaljšanim zadkom in pa priklopnik za otroško kolo. Slednji je tudi najboljša rešitev, če se na kolesarske cilje radi odpeljete z avtom, saj takšen priklopnik ne zahteva veliko dodatnega prostora.
Udobje za otroke
Udobje smo preskusili tako, da smo ob pomoči merilne tehnike izmerili sposobnost blaženja pri vožnji prek manjših ostrih robov, pri vožnji po kockasti cesti in pri vožnji čez visok robnik. S takšnimi razmerami se urbani kolesarji spopadajo vsak dan.
Tu sta se oba dostavnika s tovornim prostorom odrezala najbolje: oba sta udobno blažila udarce s ceste pri vožnji čez neravnine in po kockasti cesti, trikolesni dostavnik pa je udobno prevozil tudi višji robnik. Kolo s podaljšanim zadnjim delom se je izkazalo za dokaj neudobno, še zlasti za otroke zadaj, ker kolo pod njimi ni vzmeteno.
Kolesarsko prikolico za otroke smo preskusili v dveh različicah - v vzmeteni in nevzmeteni; po pričakovanjih je udobnejša vzmetena prikolica. Izmerjene sile ob sunkih s ceste so bile pri nevzmeteni prikolici še enkrat višje od tistih pri vzmeteni prikolici, zato svetujemo nakup vzmetene prikolice.
Varnost ob trku
Naš preskusni trk je dal presenetljive rezultate: v dostavnih kolesih so odpovedali skromni varnosti pasovi za otroke, našli pa smo še nekaj drugih pomanjkljivosti.
Trk avtomobila v obe dostavni kolesi je odkril razlike v poteku trka; zaradi dolgih tovornih “kesonov” z gladkimi stranicami sta se kolesi prevrnili in zdrseli po cesti, kar lahko povzroči sekundarne poškodbe potnikov.
Dostavnik z dolgim tovornim prostorom (model long john) ima vgrajeno zložljivo klop, na katero sta pritrjena varnostna pasova za otroka. Ob trku se je klop preklopila navzgor, sidrišča varnostnih pasov so popustila, obe lutki otrok pa je vrglo iz tovornega prostora. To je bilo še eno opozorilo, kako pomembno je, da otroci - tudi, če so potniki - vselej nosijo zaščitne kolesarske čelade.
Ob upoštevanju vseh vidikov zaščite in varnosti sta se ob trku najbolje obnesla prikolica in pa kolo s podaljšanim zadnjim delom - kljub nizki zasnovi prikolice in nekaj višjih silah ob udarcu avtomobila in kljub visokemu težišču podaljšanega kolesa. Sistem z vlečnim drogom oziroma priklopnikom, kamor vpnemo prednje kolo otroškega kolesa, ob trku ne ponuja nobene zaščite za otroka; obremenitve zgornjega dela telesa so bile razmeroma majhne, zato pa je avto trčil neposredno v spodnji del telesa otroka na kolesu, kar je povzročilo padec na cesto in udarec z glavo ob tla.
Razmislite o svojih potrebah in možnostih
Odločitev za enega od petih različnih možnosti prevoza otrok na kolesu zahteva temeljit razmislek, saj vsaka možnost predstavlja svoj skupek kompromisov. Obe dostavni kolesi z lesenima kesonoma ponujata veliko prostora in s tem različne transportne možnosti. Ponekod v kolesarsko in infrastrukturno razvitih okoljih lahko takšno dostavno kolo deloma nadomesti celo avto. A zaradi svojih zunanjih mer in voznih lastnosti zahteva veliko prostora - tako na cesti kot na parkirišču ali v garaži. Glede na slabo zasnovane in speljane kolesarske steze pri nas - v naseljih so te zaradi številnih uvozov na dvorišča ali druge ulice preveč valovite, v mestih pa pogosto preozke in premalo tekoče - ni nič čudnega, da se takšni dostavniki pri nas nikakor ne uveljavijo.
Pri nas imajo precej več privržencev kolesarske prikolice, ki prav tako lahko služijo različnim namenom: so odličen način prevoza otrok, a tudi nakupovalnih vrečk in drugega tovora. Zaradi razmeroma ugodne cene predstavljajo dokaj priljubljen kolesarski dodatek.
Zanimivo zasnovano podaljšano kolo z dolgim prtljažnikom zadaj je v vožnji lahkotno in okretno, a glede na to, da je treba dokupiti ustrezno opremo (sedeža), kar še dodatno dvigne že tako ne prav nizko ceno, verjetno tudi ne bo našlo velikega števila kupcev.
Za prevoz otrok je še najbolj enostaven in tudi cenovno dostopen vlečni drog oziroma priklopnik, v katerega vpnemo prednje kolo otroškega kolesa in s tem malčku zagotovimo udoben način prevoza - če je otrok že malce večji, lahko del poti kolesari sam, ko pa se utrudi, se priklopi na naše kolo odraslega spremljevalca.
AMZS priporočila izdelovalcem
Preskusni trk z obema dostavnima kolesoma s tovornim prostorom spredaj je pokazal, da takšno kolo dobro zaščiti otroka ob trku, a tudi, da je varnostna oprema - pasovi in klopi - slabo zasnovana. Če odpovedo pasovi in se kolo ob trku prevrne, otroci padejo iz tovornega prostora in lahko na cesti zdrsnejo pod kolesa drugih udeležencev vozil v prometu. Izdelovalcem priporočamo, da izboljšajo zadrževalne sisteme na takšnih kolesih,
izdelovalci koles bi morali temeljiteje zakriti ostre robove in štrleče vijake, ker ti ob trku lahko resno poškodujejo otroke - v tovornih prostorih obeh dostavnikov smo jih odkrili kar nekaj, sistem vzmetenja na prikolici se je izkazal za zelo učinkovitega pri blaženju cestnih neravnin.
AMZS priporočila uporabnikom
Pred nakupom takšnega kolesa ali prikolice temeljito preskusite izdelek in se zapeljite nekaj krogov po mestu, |
v trgovino s seboj vzemite otroke in preskusite, če se varnostni pasovi oziroma zadrževalna sredstva pravilno prilegajo otrokovemu telesu, |
če so tovorni prostori v dostavnih kolesih opremljeni z lesenimi klopcami, pred vožnjo nanje namestite blazinice, |
tlak v pnevmatikah koles ima velik vpliv na udobje otrok pri kolesarjenju. Praviloma sta na bočnicah kolesarskih pnevmatik navedena najvišji in najnižji tlak polnjenja - pnevmatike napolnite na srednjo vrednost, |
tudi tokratni test je pokazal, da je kolesarska čelada najboljša zaščita glave pri padcih - naj jo zato nosijo tako otroci kot odrasli. |
Otroški sedež spredaj ali zadaj: Pri nas najbolj razširjen način prevoza otrok na kolesu
Otroka lahko v posebnem otroškem sedežu prevažamo na tri načine: tako, da v spredaj nameščenemu sedežu (ki je nameščen pred krmilom) gleda nazaj ali da v spredaj nameščenemu sedežu (nameščenem med krmilom in sedežem voznika) gleda naprej, tretja možnost pa je namestitev sedeža za voznikom, torej zadaj.
Prva možnost, sedež spredaj obrnjen v smer vožnje, je primerna za otroke, težke največ 15 kg, kar ustreza starosti do treh ali štirih let. Ob takšnem načinu pritrditve sedeža velja upoštevati, da se močno poslabšajo vozne lastnosti kolesa, saj dodatna teža nad krmilom vpliva na okretnost.
Druga možnost je namestitev naprej obrnjenega sedeža za krmilo oziroma med krmilo in sedež kolesarja. Tudi takšna možnost je primerna za otroke do 15 kg oziroma do starosti 3 ali 4 leta. Otroci v tem primeru gledajo naprej, kar jim praviloma bolj ugaja kot gledanje nazaj, mora pa zato kolesar poganjati kolo z bolj razširjenimi nogami, kar je na daljših poteh neudobno.
Tretja možnost je namestitev sedeža zadaj, torej za sedež voznika. Takšna možnost je najprimernejša za otroke, ki so malce težji (in starejši), torej do 25 kg. Otroci so v takšnem primeru bolje zaščiteni pred slabim vremenom, hkrati pa pri padcu voznik ne more pasti na otroka. Voznik ima tudi več prostora za gibanje, zadaj nameščen sedež pa na vozne lastnosti vpliva manj kot sedež spredaj.
Prav zaradi boljše zaščite pri morebitnih padcih je namestitev sedeža zadaj najbolj varna; spredaj sedeče otroke pri padcih lahko dodatno poškoduje voznik, ki pade nanje. Res pa je, da imajo spredaj sedeči otroci boljši razgled, lažja je tudi komunikacija z njimi - z zadaj sedečimi se vozniki lahko pogovarjajo le zelo na glas. Še ena pomanjkljivost zadaj nameščenih sedežev: voznik se malce težje spravi na svoj sedež, saj zaradi otroka zadaj kolesa ne more zajahati na enak način kot kolo brez otroškega sedeža.