Servisiranje pod kozolci je lahko nevarno!

Večina voznikov, ki ima v svojih avtomobilih klimatsko napravo (je še kakšen, ki je nima?), to praviloma uporablja celo leto – tudi v hladnih zimskih dneh. Kljub temu nas na servis oziroma vzdrževanje klimatske naprave večina pomisli šele v dneh s poletno visokimi temperaturami.

A s tem ni nič narobe – če na to pomislimo vsaj enkrat na leto in če delo prepustimo izurjenim in preverjenim strokovnjakom. “Poceni” in “ugoden” servis klimatske naprave pri vaškem mojstru pod kozolcem se namreč kaj hitro lahko spreobrne v drago in celo nevarno izkušnjo …

Ob menjavi gum v AMZS polnjenje klimatske naprave že od 32 € dalje!

Klimatska naprava je dokaj zapleten mehanski sklop, v katerega vsekakor ne smemo posegati v domači garaži. Preskus ali celo popravilo kompresorjev, kondenzatorjev, filtrov in plinskega tokokroga zahteva veliko znanja in izkušenj, pa tudi ustrezno orodje, prave nadomestne dele in ustrezen hladilni plin. Vzdrževanje in popravilo klimatskih naprav v avtu zato zahteva izurjene in izkušene strokovnjake.

Od letos vsi novi avti z novim plinom

Že pred štirimi leti smo v Motoreviji pisali o hladilnem plinu R134a (tetrafluoretan), ki ga avtomobilska industrija zaradi svojih toplogrednih lastnosti od letošnjega leta ne sme več tovarniško uporabljati v svojih avtomobilih. Večina avtomobilskih izdelovalcev je ta plin zamenjala z novim – s plinom R1234yf oziroma s tetrafluorpropenom. Tetrafluorpropen ima podobne termokemične lastnosti kot tetrafluoretan, nima pa toplogrednih lastnosti in je zato ustrezna zamenjava za škodljivi R134a.

A novi plin ima tudi nekaj posebnosti; je precej dražji od starega plina, s starim ga ne smemo mešati, v določenih razmerah – na primer pri stiku z ognjem – pa se spremeni v kislino, ki je v stiku s človeško kožo ali sluznico lahko nevarna. Nekateri avtomobilski izdelovalci so se zato upirali obvezni uporabi novega plina, a na koncu so v večini popustili. Nekateri so sicer razvili tudi klimatske sisteme, ki kot hladilni plin uporabljajo ogljikov dioksid (CO2), a ker slednji zahteva precej dražjo zasnovo hladilnega sistema, je praviloma namenjen le večjim in dražjim avtom.

Nevaren servis pod kozolcem

Prehod s starega na novi plin ni pomemben le za izdelovalce avtomobilov, pač pa tudi za vse uporabnike. Avtomobilski izdelovalci so namreč začeli klimatske naprave svojih avtov polniti z novim plinom že pred začetkom letošnjega leta, ko je uporaba novega plina postala obvezna. Če imate torej novejši avto lanskega ali letošnjega letnika, imate v klimatskem sistemu zagotovo že novi plin R1234yf.

S tem ni seveda nič narobe – plin je enako zmogljiv, hkrati pa okolju prijaznejši. Tudi pri vzdrževanju klimatske naprave ne bi smelo biti nobenih težav, če ta poseg prepustite strokovnjakom v uveljavljenih servisnih delavnicah. Ti strokovnjaki namreč vedo, kakšne so razlike med plinoma in tudi kakšne so razlike med zasnovami klimatskih sistemov, hkrati pa tudi uporabljajo ustrezne naprave in orodja. Klimatske naprave, zasnovane za plin R143a in R1234yf, se zaradi rahlo drugačnih kemijskih lastnosti plinov malce razlikujejo; v večini strokovnih servisnih delavnic imajo zato posebne dvojne naprave za polnjenje klimatskih naprav z enim ali drugim plinom. Z napravami za stari plin se ne sme – in naj se tudi ne bi moglo – polniti novejših klimatskih naprav z novim plinom, saj se razlikujejo tudi posebni priključki, na katere mehaniki priključijo napravo.

A dogaja se prav to: na strokovno vprašljivih in pogosto tudi povsem nelegalnih servisih “pod kozolci” vam mojstri novi plin odstranijo iz klimatskega sistema in vanj natočijo starega. Zakaj? Ker je ta bistveno cenejši, s tem pa je precej cenejši tudi servis klimatske naprave za končnega uporabnika.

O tem smo se pogovarjali z Robertom Rosnakyjem iz podjetja Bartog iz Trebnjega, ki je eden od največjih dobaviteljev nadomestnih delov za klimatske naprave pri nas. Robert Rosnaky je najprej opozoril prav na nevarnost servisiranja klimatskih naprav pri “domačih mojstrih”: “Pogosto takšni mojstri premamijo uporabnike z nizkimi cenami servisa oziroma menjave plina, ki je lahko tudi za polovico ali še več manjša od običajne, uveljavljene cene v pravih servisnih delavnicah. Takšno ceno lahko ponudijo zato, ker v klimatski sistem točijo stari plin R134a, ki je bistveno cenejši od novega. Kilogram novega plina R1234yf namreč serviserja stane med 160 in 180 evri, kilogram plina R134a pa le od 8 do 9 evrov – novi plin je torej približno 20-krat dražji od starega.”

Robert Rosnaky dodaja: “Za uporabnika v začetku ni nobenih razlik. Če mojstru uspe zamenjati plin, kar z dosegljivostjo ustreznih priključkov ni nobena težava, bo stari plin v novi klimatski napravi enako dobro hladil notranjost kot novi. Ker pa ima novi plin drugačne mazalne lastnosti, lahko čez čas zaradi drugačnih mazalnih lastnosti poškoduje kompresor, to pa lahko uporabnika na koncu močno udari po denarnici”.

A zamenjava dražjega novega plina za cenejši stari plin je lahko tudi nevarna. “Če pride do mešanja novega plina s starim, nastane nov plin z nevarnimi lastnostmi. Nov plin je namreč eksploziven, kar pri uhajanju iz klimatskega sistema lahko privede tudi do eksplozije v avtu,” pojasnjuje Robert Rosnaky in dodaja: “Še več: pri svojem delu sem zaznal, da nekateri “mojstri pod kozolcem” v avtomobile svojih strank točijo celo mešanico propana in butana, ki ima podobne hladilne lastnosti kot omenjena plina, a je bistveno cenejši od obeh. Predstavljajte si, kaj se zgodi, če plin pušča v okolico ali v potniško kabino, voznik pa si v avtu prižge cigareto …”

Po besedah Roberta Rosnakyja so vprašljive tudi ostale servisne metode domačih mojstrov. “Da bi mojstri pod kozolci svojim strankam privarčevali kakšen evro ali dva, namesto zamenjave dotrajanih cevi ali hladilnikov uporabljajo tesnilna sredstva, ki jih natočijo v sistem, ta pa potem zatesnijo mikroskopske luknjice, skozi katere uhaja plin. Kratkoročno je to učinkovito, že kmalu pa lahko ta tesnilna sredstva zamašijo in poškodujejo kompresor. Končno ceno seveda plača uporabnik,” pojasni Robert Rosnaky.

Redna kontrola, servis in popravilo le pri usposobljenih strokovnjakih

Varčevati pri tako kompleksni mehanski napravi, kot je klimatska naprava, se torej ne splača – pa še nevarno je. Če klimatsko napravo v svojem avtu redno kontrolirate in pravilno servisirate, bodo tudi stroški vzdrževanja zmerni. Kot vsaka mehanska naprava se namreč tudi klimatska naprava obrablja; nekatere njene dele je treba vzdrževati pogosto in redno, nekatere le na vsakih nekaj let, nekaj delov pa šele takrat, ko ne opravljajo več dobro svoje naloge. Redni servisni interval je odvisen od števila prevoženih kilometrov na leto in se največkrat ne ujema s splošnim servisnim intervalom. Če z avtom prevozimo več kot 30.000 km na leto, je treba klimatsko napravo servisirati ob tem intervalu. Takšen reden servis običajno zajema zamenjavo filtra kabinskega zraka in čiščenje pretočnih kanalov.

Obsežnejše popravilo klimatske naprave je potrebno takrat, ko pride do vdora zraka in vlage v sistem – med vzroki za to so lahko poškodbe karoserije v prometni nesreči, korozija hladilnika, izparilnika ali aluminijastih cevi. V tem primeru je treba popolnoma izprazniti sistem, saj prah in vlaga v hladilni tekočini povzročita tvorbo kristalov, ki na sistem delujejo abrazivno in ga lahko tudi mehansko poškodujejo.

Ugodno za člane AMZS: pregled in polnjenje klimatske naprave v poslovnih enotah AMZS

Člani AMZS v poslovnih enotah AMZS izurjenim strokovnjakom prepustijo temeljit pregled klimatskega sistema njihovih avtov, pri katerem bodo strokovnjaki AMZS zamenjali ali dotočili tudi ustrezen hladilni plin.