O velikih spremembah na področju osebne mobilnosti v Motoreviji pišemo kar pogosto – pisali smo tudi že o načrtih za mesečno naročnino na mobilnost, ki uporabniku omogoča uporabo različnih prevoznih sredstev. Svoj lonček k tektonskim premikom v mobilnosti pa je že pristavila tudi avtomobilska industrija – in svoje avtomobile uporabnikom ponudila po sistemu naročnine. Za kaj gre? Kako se to razlikuje od klasičnih načinov lastništva? Bo avtomobilska naročnina na voljo tudi pri nas?
Naročnina na avto je zanimiv koncept uporabe avtomobila, ki je na prvi pogled zelo podoben tudi pri nas dobro znanemu operativnemu lizingu. Pri slednjem uporabnik za dogovorjen mesečni obrok kot najemnik in ne kot lastnik uporablja določen avto, v mesečni obrok pa so običajno zajeti tudi že stroški servisa in vzdrževanja ter zavarovanja.
Najemni – in ne lastniški odnos – med ponudnikom in uporabnikom označuje tudi sistem naročnine na avto, največja razlika v primerjavi z operativnim lizingom pa je možnost uporabe več različnih avtomobilov posameznega ponudnika – glede na želje, razpoložljivost in pogodbo, ki jo sklene s ponudnikom. Tudi pri naročnini na avto so vsi ostali stroški, kot sta vzdrževanje avta in zavarovanje, všteti v mesečni obrok.
Iz ZDA v Evropo
Sistemi naročnine na avto so najbolj razširjeni v ZDA, kjer ima večina velikih avtomobilskih izdelovalcev v svoji ponudbi tudi takšno možnost mobilnosti.
Audi ponekod v ZDA naročnino ponuja kot storitev Audi Select. Ta uporabnika stane najmanj 1395 ameriških dolarjev na mesec, za ta mesečni obrok pa dobi možnost uporabe limuzinskega A4, A5 cabrioleta s platneno streho, športnega kupeja S5 in pa cestnih terencev Q5 ter Q7. V mesecu dni uporabnik lahko dvakrat zamenja avto in z njimi prevozi neomejeno število kilometrov, uslužbenci Audija pa izbrani avtomobil uporabniku pripeljejo (in odpeljejo) na dom.
Tudi pri Mercedesu ponujajo podobno storitev – Mercedes Benz Collection, ki je na voljo v treh cenovnih paketih za 1095, 1595 in 2995 ameriških dolarjev na mesec; dražji, kot je paket, več avtomobilov ima uporabnik na voljo za menjavo. V najdražjem Mercedesovem paketu je všteta uporaba tudi super zmogljivih Mercedesovih športnikov.
Podobne cene veljajo za BMW naročnino na avte, ki se imenuje Acces by BMW. Tudi tu so na voljo trije cenovni paketi in trije nabori razpoložljivih avtomobilov, ki v najdražjem paketu obsegajo tudi večino bavarskih zmogljivih športnikov M.
Malce drugače – in tudi precej ceneje – pa so se svojega sistema naročnine na avto lotili pri švedskem Volvu. Svojo storitev Care by Volvo že ponujajo na Švedskem, v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, Italiji, na Norveškem in v ZDA; za določeno mesečno vsoto uporabnik dobi možnost uporabe novega XC40, ki si ga ob sklenitvi pogodbe opremi po svoji želji, nato pa skrb za avto prevzame Volvo – tudi tako, da ga pridejo iskat, ko je čas za servis. Ob uporabi dogovorjenega avta ima uporabnik nekajkrat na leto možnost izposoje kakšnega drugega volva, če recimo rabi avto z več prostora. Volvo naročnino na avto ponuja za 6, 12, 24 ali 36 mesecev, po izteku pogodbenega razmerja pa lahko uporabnik sklene novo pogodbo in dobi tudi nov avto – vse skupaj je zelo podobno pogodbeni vezavi za mobilni telefon z naročnino pri mobilnem operaterju. Cena osnovnega paketa Volvove mesečne naročnine na XC40 je v Nemčiji 499 evrov, pred kratkim pa so na enak način ponudili tudi novi karavan V60, na katerega se nemški uporabniki lahko naročijo za 599 evrov na mesec.
Je Slovenija pripravljena na nove oblike mobilnosti?
Bi lahko tovrstni načini osebne mobilnosti zaživeli tudi pri nas? Bi bili Slovenci pripravljeni plačevati mesečno naročnino na avto – ob zavedanju, da ta nikoli ne bo naš in da je avto, ki ga vozimo ta mesec, pred tem vozil nekdo drug?
Operativni lizing ponuja podoben sistem uporabe avtomobila in je dokaj razširjen tudi na naših cestah. Res pa je, da se zanj praviloma odločajo podjetniki, ki mesečni strošek najema lahko prikažejo kot stroške pri svoji dejavnosti. Med fizičnimi kupci, ki se precej težje odrekajo lastništvu avtomobila, operativni lizing ni med najpogostejšimi načini financiranja. To je tudi eden od glavnih izzivov, s katerimi se bodo morali soočiti morebitni slovenski ponudniki naročnine na avte – seveda ob dokaj visoki ceni tovrstnih naročnin, ki jo razvitejši trgi in njihovi kupci z višjim življenjskim standardom lažje sprejmejo.
Franci Bolta, direktor znamke Audi pri podjetju Porsche Slovenija, je opozoril še na nekaj izzivov pri uvajanju tovrstnih načinov mobilnosti.
Slovenija je premajhen trg, da bi se vložek v takšno storitev izplačal. Smo enostavno premajhni, da bi lahko sestavili dovolj širok nabor takšnih avtomobilov za naše naročnike. Poleti bi verjetno ob koncih tedna vsi radi vozili kabriolete, pozimi avte s quattro pogonom, mi pa bi morali zagotoviti dovolj avtomobilov, sicer storitev ne bi bila takšna, kot bi obljubili ob sklenitvi pogodbe. Pomemben dejavnik bi bila tudi cena storitve, ki bi bila po našem mnenju precej višja od cene najema oziroma lizinga, kakršnega ponujamo zdaj. Menim, da slovenski kupci še niso pripravljeni na to.
Pri podjetju VCAG, ki pri nas zastopa in prodaja vozila Volvo, so nam na naša vprašanja odgovorili bolj skopo:
Kot Volvov uvoznik za Adria regijo se bomo o uvedbi storitve Care by Volvo v Sloveniji in ostalih državah v regiji usklajevali z matičnim podjetjem Volvo Cars. Zaenkrat nimamo informacij kdaj bo projekt razširjen na naš trg ali na ostale trge.
Od slovenskih zastopnikov za znamki BMW in Mercedes odgovorov na naša vprašanja nismo dobili.
Se sploh lahko poslovimo od lastništva avta?
Slovenski avtomobilski trgovci seveda pozorno spremljajo dogajanje in spremembe pri trženju avtomobilov, a majhnost pa tudi specifičnost slovenskega avtomobilskega trga zaenkrat še ne dovoljujeta tovrstnih oblik osebne mobilnosti. Dokaz za to je tudi dejstvo, da v Sloveniji deluje en sam ponudnik souporabe avtomobilov, pa še ta s svojo storitvijo cilja na dokaj ozek krog uporabnikov. Svoj sistem souporabe vozil (car sharing) bodo vzpostavili tudi pri podjetju Porsche Slovenija, a tudi ta bo v začetku zagotovo na voljo v skromnem obsegu.
Slovenski vozniki smo tradicionalno zelo navezani na svoje avtomobile, preskok v miselnosti in življenjskem slogu, ki ga zahteva naročnina namesto lastništva avtomobila, pa bo verjetno zahteval veliko časa. Sicer pa lahko neposredno vprašamo: ste se pripravljeni odreči lastništvu svojega avtomobila – in za določen mesečni znesek, ki sploh ne bo nujno večji od vaših trenutnih mesečnih stroškov za avto, uporabljati avto, ki ne bo nikoli vaš?
Vaše mnenje ...
Avtomobilski trgovci na prepihu
Mobilnost prihodnosti prinaša drugačen poslovni model
Množičnejši prihod električnih avtomobilov – in uvajanje inovativnih načinov nakupa ter uporabe avtomobilov – bo precej razburkala avtomobilski posel. Klasičen poslovni model, pri katerem ima osrednjo vlogo avtomobilski trgovec s svojim prodajnim salonom in servisno delavnico, ki ob prodaji zasluži svojo maržo, nato pa služi še s servisiranjem in nadomestnimi deli za isti avto, za novo dobo mobilnosti ni več primeren.
Da lahko prodaja avtomobilov poteka tudi precej drugače, dokazuje Teslin model prodaje v ZDA: tam kupci Teslinih električnih avtomobilov avto izberejo, opremijo in naročijo prek spletnega prodajnega mesta, nato pa ga prevzamejo v enem od prevzemnih centrov. Za klasične avtomobilske trgovce v takšnem poslovnem modelu ni več prostora. Drugo težavo za trgovce v prihodnosti predstavljajo električni avtomobili, ki brez klasičnega motorja na zgorevanje ne zahtevajo več toliko servisnih storitev. Pri električnih avtih je treba redno serivisirati le še nekaj avtomobilskih sistemov, kot so zavorni sistem, klimatsko napravo, pnevmatike …