Predsednik za zahtevne čase

Andrej Brglez, novi predsednik Avto-moto zveze Slovenije, je 52-letni sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Dolgoletni bralci se bodo zagotovo spomnili številnih njegovih člankov v Motoreviji, saj je precej let pomagal ustvarjati vsebino revije članov AMZS.

Z Andrejem Brglezom sva se po izvolitvi za predsednika AMZS pogovarjala o tem, kaj čaka voznike, člane AMZS in Avto-moto zvezo Slovenije v prihodnjih letih, ko bo sedel za krmilom največje slovenske nevladne organizacije na področju mobilnosti in nacionalne športne zveze za motošport in karting.

Od takrat, ko ste v uredništvu Motorevije kalili - in delili z bralci - svoje znanje in poglede na mobilnost, je minilo že vrsto let, a zdi se, da se danes pogovarjamo in pišemo o istih izzivih in problemih kot takrat?

Res je. V zadnjih 15 letih se je spremenilo vse, a hkrati nič. To zagotovo najbolje veste prav pri Motoreviji, ki ves čas zelo pozorno spremlja dogajanje na področju mobilnosti. To dobro vem, ker sem bil pred leti tudi sam del te ekipe. Lahko povem, da če me pred leti k sodelovanju ne bi povabil takratni urednik Motorevije France Kmetič, bi verjetno zavil na drugačno poslovno in interesno pot. Tudi zaradi takratnega sodelovanja z Motorevijo in AMZS se danes ukvarjam z mobilnostjo kot publicist, avtor in raziskovalec. To bom počel tudi zdaj: kljub funkciji, ki jo prevzemam, ostajam na svojem področju enako raziskovalno in medijsko aktiven kot do sedaj, saj v prepletu svojega službenega dela in vodenja AMZS vidim odlično sinergijo. 

Kar se sprememb tiče, pa je tako: vsa ta leta se na primer enako zavzeto pogovarjamo o varnosti v prometu in o avtomobilih - in na lastne oči lahko vidimo, kaj vse je prinesel tehnični napredek na tem področju. Avtomobili so danes bistveno varnejši kot takrat. Pa vendar imamo še vedno žrtve prometnih nesreč - letos jih je celo več kot lani. Kljub tehničnemu napredku se moramo torej še naprej truditi za varnejši promet.

Živite v Ljubljani in vemo, da se pri osebni mobilnosti ne zanašate le na osebni avto, temveč pogosto uporabljate tako kolo kot sredstva javnega prevoza. Kako ste danes prišli na sedež AMZS?

Danes je bilo preveč mrzlo za kolo, zato sem prišel z avtom. A če se le da, sedem na kolo, motocikel ali na avtobus. Še več, ker tudi osebno sledim načelom trajnostne mobilnost - in ker imam to možnost -, sem svoje družinske in poslovne poti uskladil tako, da v službo hodim s kolesom ali z javnim prometom. To prepoznavam tudi kot eno od pomembnih orodij v boju proti podnebnim spremembam. Čeprav je AMZS organizacija za pomoč in zaščito voznikov, pa bomo morali v prihodnosti našim članom ponuditi tudi bolj trajnostne rešitve osebne mobilnosti, če se želimo resno spopasti z velikanskimi okoljskimi izzivi. Pomemben korak na tej poti je nudenje pomoči na cesti kolesarjem, kar je AMZS uvedel v letošnjem letu.

Kljub temu, da je osebni avto pri nas še vedno osnovna celica osebne mobilnosti?

Kljub temu. Še bolj prav bi bilo reči prav zato. Slovenija je posebno mobilnostno okolje, v katerem bomo težko in le počasi uveljavili nove mobilnostne ideje, kakršna je na primer multimodalnost oziroma navezana uporaba različnih sredstev javnega prometa. Ne samo zaradi geografskih značilnosti in posebnosti Slovenije, ampak tudi zaradi zgodovine in tradicije, ki je v zadnjih stotih letih favorizirala osebni avto. Zato imamo razvejano cestno omrežje in avtomobilsko infrastrukturo, pa precej slabše omrežje javnega prometa. V AMZS moramo zato še vedno skrbeti in podpirati tradicionalni način mobilnosti, a hkrati razmišljati in uveljavljati tudi nove oblike mobilnosti.

Kakšen je vaš pogled na motošport in karting, ki sta eden med glavnimi stebri delovanja AMZS? Tim Gajser je bil letos v svetovnem prvenstvu MXGP tretji, a v preteklosti je trdno postavil Slovenijo na motošportni zemljevid sveta?

Tim Gajser je v svetu motošporta vsekakor fenomen, saj se je iz majhne in motošportno relativno nepomembne države zavihtel na vrh svetovnega motokrosa. Kapo dol, ne samo za njegove uspehe, ampak tudi zato, ker je na motokros motorje spravil številne nadebudne otroke. Podoben športni refleks smo lahko opazovali pri smučarskih skokih, košarki, kolesarstvu in drugih športih, kjer so uspešni slovenski posamezniki poskrbeli za preporod posameznih športnih panog. Slovenci smo pač športni narod. AMZS lahko ta slovenski športni značaj spodbudi z vlaganji v infrastrukturo, dirkališča, prizorišča in tekmovanja. Potrudil se bom, da bomo v prihodnosti našli in podprli še kakšnega Tima Gajserja, upam, da tudi v kakšni drugi motošportni panogi. Če smo lahko zgradili AMZS center varne vožnje na Vranskem in s tem pod eno streho spravili prizadevanja za varnejše voznike, lahko morda postavimo podobno streho tudi nad motošport.

Na trgu ponudnikov pomoči na cesti oziroma asistence se je v zadnjih letih pojavilo veliko tekmecev AMZS. Kako prepričati člane AMZS in ostale, da AMZS članom nudi več od ostalih ponudnikov?

AMZS nikoli ni bil le ponudnik pomoči na cesti, pa čeprav ima z izjemno strokovnostjo mehanikov in odpravo velikega deleža okvar na mestu okvare veliko prednost pred ostalimi ponudniki asistenc, ki znajo le odvleči pokvarjeno vozilo do servisa. Tu moramo zasluge pripisati naši hčerinski družbi AMZS d.d., ki je z vlaganjem v znanje izšolala vrhunske mehanike, najboljše v Evropi. A AMZS svojim članom ponuja še veliko več od občutka varnosti in zavedanja, da na cesti niso sami. Pri tem mislim na številne ugodnosti, popuste, hitrejše poti do številnih storitev, ki jih ponuja AMZS, pa tudi na razvejano mrežo AMZS centrov po Sloveniji. Gledamo tudi naprej in snujemo storitve za nove oblike mobilnosti.

Nekoč je bil AMZS sinonim za tovarištvo na cesti: to kljub temu, da se vse bolj spreminjamo v individualiste, ni zamrlo. Trudil se bom, da bo AMZS tudi v novi dobi mobilnosti svojim članom nudil varno zavetje in zavedanje, da nekdo brani in zagovarja njihove interese - tudi v odnosu do države in oblasti.

Avto-moto zvezo Slovenije sestavljajo in upravljajo avto-moto društva - teh je kar 75. Včasih se zdi, da temeljijo na entuziazmu posameznikov, ki pa ni v vseh društvih ni na enaki ravni. Kako lahko spodbudimo več aktivnosti v avto-moto društvih in s tem v lokalnih okoljih?

Avto-moto društva so osnovni gradnik Avto-moto zveze Slovenije. A v teh dolgih desetletjih so se stvari spremenile. Danes veliko članov sploh ne ve, da so kot člani AMZS tudi člani posameznih avto-moto društev, niti v katero regijo sodi njihovo društvo. A to ne pomeni, da vloga avto-moto društev ni pomembna. Aktivna avto-moto društva lahko namreč ideje, znanje in skrb za člane AMZS zelo učinkovito prenesejo v lokalna okolja, kamor AMZS na daljavo le težko učinkovito seže in doseže svoje člane. V mojem preteklem delovanju v AMZS sem spoznal, da je pogovor v živo več vreden od še tako izpopolnjene digitalne komunikacije. In tu lahko posamezna avto-moto društva ob učinkoviti podpori AMZS dosežejo veliko. Povezati nas mora dobra vsebina, ki bo v lokalna društva postopoma pritegnila tudi mlajše člane in ti bodo v resnici oblikovali novo mobilnost.