Mobilni pogovor: Slovenija bo del Toyotine vodikove prihodnosti

Vedno je privilegij, ko se v središču EU lahko o tehnologijah prihodnosti globalnega avtomobilskega velikana, kot je Toyota, pogovarjamo v slovenščini. Na največjem Toyotinem medijskem dogodku leta, na tehnološkem forumu Kenshiki v Bruslju, smo pred mikrofon povabili najbolj uspešnega slovenskega avtomobilskega menedžerja Toma Fuxa, izvršnega podpredsednika Toyota Europe, odgovornega za prodajno področje.   

Naš tokratni sogovornik je edini Slovenec v evropski izpostavi Toyote in ene redkih Slovencev na najvišjih in najbolj odgovornih položajih v svetovni avtomobilski industriji. On je tisti, ki mora poskrbeti, da kar Toyota in Lexus naredita, tudi uspešno prodata na najbolj zahtevnem evropskem avtomobilskem trgu. Poleg tega je odgovoren še za vse poprodajne storitve obeh znamk vključno s skrbjo za zadovoljne kupce. 

Imate vsekakor dober pogled na globalno avtomobilsko krajino. Smo prišli do točke preloma? Bodo spremembe mobilnosti res tako temeljite in usodne kot še nikoli do sedaj? 

Vsekakor! Avtomobilski posel gre skozi popolno transformacijo. Hitrost spreminjanja tehnologije, trga oziroma povpraševanja in digitalizacije je v zadnjih desetih letih večja kot kadarkoli prej v zgodovini avtomobilizma. 

Zadnje čas veliko izdelovalcev govori predvsem o digitalnih storitvah mobilnosti in ne toliko o avtomobilih kot osnovi mobilnosti, kot smo jo vajeni. Danes smo videli, da prihodnost še vedno krepko sloni na avtomobilu kot temeljni celici mobilnosti. Vaš komentar?

Vsekakor je mobilnost še vedno tukaj in zelo v ospredju. Z vidika avtomobilov kot izdelkov se pojavljajo razlike v načinu nakupa in časa uporabe oziroma souporabe. Mobilnost se skupaj z avtomobilom spreminja, ker so trenutno povsem v ospredju brezogljičnost, prehod na elektrifikacijo, prehod na ostale tehnologije, ki znižujejo izpuste ogljikovega dioksida. Zato danes predstavljamo raznolikost naše tehnologije, saj še vedno verjamemo v tako imenovano “multipath” strategijo, v kateri bomo vzporedno razvijali hibride, priključne hibride, električna vozila in vozila na vodikov pogon. S tem našim kupcem omogočamo izbiro. S tem ohranjamo smisel naših dveh sloganov, ki govorita o mobilnosti za vse in da nikogar ne puščamo zadaj, kar pomeni, da želimo ponuditi tehnologijo, ki jo lahko dejansko uporablja vsakdo. 

Se torej strinjate s stališčem AMZS, da je edina prava pot v učinkovito prihodnost raznolika mobilnost?

Vsekakor. Mi vseskozi poudarjamo, da je glavni sovražnik podnebja in okolja ogljikov dioksid, ne pa motorji z notranjim izgorevanjem. Če v motor z notranjim izgorevanjem kot gorivo damo vodik ali sintetična goriva, lahko ravno tako pridemo do končnega cilja nič izpustov ter hkrati ustrežemo okolju. 

Če se dotaknemo še vašega dela … So te velike, celo radikalne spremembe tehnologije, okolja in nenazadnje tudi politike za avtomobilskega menedžerja na tako visokem in odgovornem položaju še večji izziv, navdih ali pa celo morda nočna mora? 

Dejansko oboje. Posel je težji in hkrati bolj navdihujoč. Jaz sem v Toyoto Europe vstopil leta 2008 in takrat se je zgodila velika globalna ekonomska kriza, ki je povzročila veliko težav v proizvodnji in prodaji. Takrat smo predvsem razmišljali, kako prodajati avtomobile, kako uravnotežiti njihovo izdelavo ob zmanjšanem povpraševanju in kako zagotoviti preživetje podjetja. Danes se ukvarjamo s težavami, ki bodo prišle čez 10 ali 15 let. Kako se prilagoditi, da bomo avtomobile lahko prodajali digitalno, kako bomo dosegli brezemisijske cilje, kako bomo zagotovili, da bodo vsi naši kupci lahko še vedno kupili avto po pravi ceni in ob tem imeli učinkovito tehnologijo, ki jo bodo dejansko lahko uporabljali. Današnja služba avtomobilskega menedžerja je hkrati kratkoročno seveda podrejena prodaji, ker moramo zagotoviti plače zaposlenim in poskrbeti za podjetje, vendar moramo sočasno razmišljati še za deset oziroma petnajst let naprej. 

Danes smo na Toyotinem tehnološkem forumu videli vaš zelo konkreten pogled naprej. Seveda nas zanima, sploh glede na to, da ste doma iz Slovenije, če in kdaj bomo vse te velike tehnološko-energetske rešitve, med katerimi je seveda tudi vodik, lahko uporabljali na domačih cestah? Bo slovenska mobilnost vključena v vodikove načrte Toyote? 

Slovenija je del Evropske unije in ta se je na čelu z evropsko komisijo zavezala, da je vodik del dejanskih rešitev za brezogljično prihodnost Evrope. Teh ciljev ne moremo doseči oziroma problem izpustov rešiti zgolj z baterijskimi rešitvami. Potrebujemo namreč energijo, ki je dosegljiva ves čas in ki ne obremenjuje električnega omrežja, zato je tudi Slovenija del teh rešitev. Tudi v Sloveniji bodo morali postaviti mrežo vodikovih črpalk in takrat bomo tudi v Sloveniji lahko začeli z bolj številčno prodajo vozil na gorivne celice. Slovenija bo seveda postala del vodikovega evropskega omrežja.

Čeprav se je zdelo, da ste pri Toyoti ob izjemno uspešni prodaji hibridov električne avtomobile nekako potisnili v ozadje, vaš letošnji tehnološki forum razkriva zelo smele načrte: do leta 2026 kar šest novih električnih modelov in v letih 2027 ter 2028 dolgo pričakovanie “solid-state” pogonske akumulatorjie za več dosega ter še hitrejše polnjenje. Je to preboj, ki ste ga taktično čakali pri Toyoti?

Najprej glede prvega dela vprašanja: pri Toyoti že danes skupaj z Lexusom v Evropi prodajamo osem različnih električnih vozil. Danes smo, kot ste omenili, napovedali še vsaj 6 novih električnih modelov do leta 2026. To pomeni skupaj vsaj 15 novih električnih modelov. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da bomo sočasno z razvojem novih modelov naredili še velik preskok pri tehnologiji baterij oziroma pogonskih akumulatorjev. Predstavili bomo rešitve, ki bodo hkrati ponujale večji doseg in krajši čas polnjenja. Poleg tega bodo nove baterije še veliko cenejše. Govorim o treh različnih akumulatorskih sklopih. Zmogljivi performance seriji, ki bo podvojila doseg v primerjavi z današnjim dosegom toyote bZ4X. Potem bo na voljo še široko dostopna serija akumulatorjev, ki bo stroške današnjega oziroma enakega dosega znižala za 40 odstotkov. Potem bo tu še solid-state tehnologija oziroma tehnologija elektrolita v trdnem stanju, ki bo ob 1000-kilometrskem dosegu poskrbela za veliko krajše polnjenje, kot ga poznamo danes. To pomeni 10 do 20 minutni postanek za oskrbo z elektriko med 10 in 80 odstotki pri najzmogljivejših akumulatorjih.  

Kdaj torej lahko pričakujemo, da bo Toyota ponudila konkurenčen električni družinski avto po ceni običajne toyote corolle?

Na to vprašanje danes še ne morem konkretno odgovoriti. Vendar smo že s tem, ko bomo ponudili tri različne tehnologije akumulatorjev, konkretno napovedali, da bomo hkrati delali na pocenitvi tehnologije kot tudi na izboljšanju zmogljivosti in krajših časih polnjenja. Na koncu bo kupec imel možnost izbire dolgega dosega z zmogljivim polnjenjem ali pa dostopnejši, bolj ekonomičen pogon z dovolj zmogljivim akumulatorjem, ki pa bo še vedno ponudil več dosega kot danes.

Videli smo precej prototipov, ki se oblikovno močno naslanjajo na čustva kupcev v smislu uživaških avtomobilov za voznika. Je ta vrnitev k čustvom tudi del nove strategije?

Pri oblikovanju električnih vozil je najpomembnejši dejavnik aerodinamika oziroma čim nižji količnik zračnega upora. Past tega je, da lahko vsi izdelovalci hitro zapademo v oblikovanje zelo podobnih avtomobilov. Pri Toyoti smo se načrtno odločili, da se v tako past ne bomo ujeli in bomo oblikovanje izkoristili za izraz naše identitete. Zato se trudimo oblikovati avtomobile, ki bodo tudi oblikovno in ne samo tehnološko zanimivi. Danes ste lahko videli, da imajo vsi - od terenca do športnega avtomobila in limuzine - prepoznavno Toyotino identiteto. Take avtomobile boste na cesti vsekakor opazili, kar pomeni, da bodo zanimivi. 

Toyotini menedžerji naj bi bili tudi veliki vozniški zanesenjaki. Kaj torej vozi najbolj uspešen Slovenec v Toyoti oziroma za volanom katere toyote najbolj uživa Tom Fux?

Trenutno vozim priključno-hibridni lexus RX 450h+ in ga redno polnim, kar pomeni, da vsak dan z njim vozim tudi na elektriko. Najbolj pa uživam v svojem starodobniku toyoti BJ42, ki je dejansko prva generacija toyote land cruiser. Ta avto mi daje zelo veliko zadovoljstva. 

Je ta predhodnik land cruiserja še v odlični mehanski kondiciji?

Tako je. V perfektni kondiciji je in je še vedno zmogljiv na vseh terenih.

Menda imate tudi zanimive načrte za čas, ko boste končali svojo uspešno profesionalno pot menedžerja pri Toyoti. Res načrtujete ekspedicijsko pot?

Da, to sem sicer že napovedal le doma. Če sedaj javno to napovem tudi v vaši reviji, bom moral seveda izpeljati. Je še nekoliko prezgodaj, vendar sem si za enega od ciljev po koncu moje avtomobilistične kariere zadal, da bom ekspedicijsko opremil mojega prej omenjenega starodobnega land cruiserja in se z njim po cesti odpeljal do Kitajske. Na to pustolovščino nameravam povabiti tudi veliko prijateljev, da se mi na poti pridružijo na določenih etapah. Po koncu kariere se nameravam torej odpraviti na pravo avtomobilsko avanturo. 

Katera pa je vaša najljubša slovenska cesta?

Uf. Naj pomislim. To je cesta, ki poteka med magistralko proti Ribnici in dolenjsko avtocesto, ki v bistvu povezuje Kočevsko in Dolenjsko. 

Govoriva o čudoviti magistralki Kočevje - Dvor?

Tako, točno o tej! Ni zelo prometna, a je zelo ovinkasta.

Na njej uživate kot avtomobilist, motorist ali kolesar?

Kot avtomobilist!