Najboljši slovenski speedwayist Matej Žagar je zgolj za točko zaostal za izpolnitvijo svojega minimalnega cilja v letošnji sezoni – uvrstiti se med osmerico najboljših in si s tem neposredno zagotoviti nastopanje na dirkah svetovnega prvenstva tudi v naslednji sezoni. Sedaj mora čakati na odločitev vodstva tekmovanja, če bo dobil eno izmed štirih posebnih povabil, sicer bo naslednje leto ostal brez nastopov v svetovnem prvenstvu.
Matej Žagar je bil pred zadnjimi tremi dirkami v zelo slabem položaju, saj je kar 21 točk zaostajal za osmim mestom. Na osmih dirkah je zbral vsega 49 točk in prav nič ni kazalo, da bi še lahko posegel po osmem mestu. A še enkrat več se je pokazalo, da je v športu in s tem tudi v speedwayu vse mogoče. Na zadnjih treh dirkah je Žagar zbral kar 41 točk in se povsem približal izpolnitvi svojega cilja.
Do preobrata je prišlo na deveti dirki prvenstva na Švedskem, kjer se je Žagar drugič v letošnji sezoni uvrstili v finale, kjer pa se mu ni izšlo po pričakovanjih in je osvojil nehvaležno četrto mesto. A seveda je bilo do finala treba privoziti in to je Ljubljančan naredil odlično: po treh dirkah, ko ni zmagal niti v eni vožnji, je v Stockholmu na stadionu Friends Arena, kjer so postavili začasno progo, zmagal kar v treh izmed petih voženj, bil še drugi in tretji ter se z 12 točkami zanesljivo uvrstil med najboljših osem. Tudi v polfinalni vožnji je deloval zelo suvereno: z notranjega položaja je zanesljivo zmagal in je kot drugi lahko izbiral štartni položaj. Izbral je položaj B, drugo štartno mesto z notranje strani, a po malce slabšem štartu ni mogel prehiteti nobenega izmed tekmecev. S tem seveda ni bil zadovoljen, bolj pa s točkovnim izkupičkom 15 točk. Zmagal je Avstralec Doyle pred rojakom Holderjem, tretji je bil Šved Lindgren.
Dobre vožnje je Žagar nadaljeval tudi na stadionu Marian Rose v Torunu na Poljskem, kjer se je spet uvrstil v finale, tam pa osvojil četrto mesto in še drugič v sezoni ostal brez uvrstitve na zmagovalni oder med prve tri. A tako kot na dirki v Stockholmu Žagar ni lovil samo dobre uvrstitve, temveč čim večji točkovni izkupiček. Ponovil je dosežek iz Stockholma, spet osvojil 15 točk in si s tem pripravil dobro izhodišče za zadnjo dirko.
Petnajstkratni slovenski prvak je odlično začel dirko, zmagal v prvih dveh vožnjah, v tretji je bil tretji, v četrti pa je z izjemnim manevrom prehitel vse tekmece in si privozil še tretjo zmago. Piko na i je dodal v peti vožnji, ko je še enkrat zmagal in se s 13 točkami kot prvi uvrstil v polfinale. Izbral je notranje štartno mesto, odlično štartal, povedel in vse je kazalo na novo zmago. A drobna napaka, ko je zapeljal preveč na zunanjo stran, je bila dovolj, da ga je prehitel Poljak Zmarzlik, to pa je pomenilo, da je v finalni vožnji Žagar lahko izbiral štartno mesto šele kot tretji. Izbral je povsem zunanji položaj, a po ne preveč dobrem štartu je ostal za tekmeci, ki jih ni mogel več prehiteti. Zmagal je Danec Iversen pred Američanom Hancockom in Poljakom Zmarzlikom.
Pred zadnjo dirko na stadionu Etihad v Melbournu je bil Žagar na devetem mestu skupaj z Iversenom in Lindbäckom – vsi so imeli po 79 točk, osmi Lindgren je bil pred njimi tri točke, sedmi Janowski pa šest točk. Pri žrebanju štartnih številk je Žagar dobil številko 1, kar je pomenilo, da bo dvakrat štartal s povsem notranjega položaja, prvič že v prvi vožnji. A kljub ugodnemu položaju se prva vožnja ni izšla po njegovih željah, saj je po ponovljenem štartu zaradi padca Kildemanda osvojil drugo mesto. Ko je v drugi vožnji ostal brez točk – njegov motor je ostal brez moči, je bil to slab obet. V tretjem nastopu je Žagar kot tretji pripeljal skozi cilj, a ker so zaradi nešportne poteze izključili Hancocka, ki si je pred tem že privozil tri točke, ki jih je potreboval za osvojitev naslova svetovnega prvaka, je Žagar dobil dve točki in še je tlelo upanje na uvrstitev v polfinale. V Žagarju je bilo dovolj ognja, da je v četrti in peti vožnji zmagal ter se z desetimi točkami zanesljivo uvrstil v polfinale. Osvojitev osmega mesta v skupnem seštevku je bila povsem uresničljiva, toda v polfinalu sta bila tudi Iversen in Lindbäck, ki sta imela enako željo kot slovenski prvak.
V polfinalu je Žagar odlično štartal, povedel in kazalo je, da se bo zanesljivo uvrstil v polfinale. Toda po dveh krogih sta ga prehitela Lindbäck in Zmarzlik, Žagar je bil tretji, osvojil je točko in osmi v skupnem seštevku bi bil lahko le, če bi Iversen v drugi polfinalni vožnji ostal brez točk. To se ni zgodilo, Danec je osvojil tretje mesto in s tem točko, ki ga je uvrstila na osmo mesto skupnega seštevka svetovnega prvenstva, Žagar pa je osvojil deveto mesto z enakim izkupičkom kot deseti Janowski. Na dirki je zmagal domačin Holder pred Woffindnom in Zmarzlikom.
Naslov svetovnega prvaka, že svojega četrtega, je osvojil 46-letni Američan Greg Hancock. Odločilen preobrat se je zgodil na dirki v Torunu, ko se je Avstralec Doyle – brez svoje krivde – poškodoval že v prvi vožnji in nato ni mogel več voziti v Torunu, niti na dirki v Melbournu, tako da je na koncu osvojil peto mesto.
Končni vrstni red letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayu: 1. Hancock (ZDA) 139 točk, 2. Woffinden (VB) 130, 3. Zmarzlik (PL) 128, 4. Holder (Avs) 126, 5. Doyle (Avs) 123, 6. Pawlicki (PL) 99, 7. Lindback (S) 93, 8. Iversen (DK), 91, 9. Žagar (SLO) 90… 31. Štojs (SLO) 1, 32. Škorja (SLO) 1 točka.
Povsem jasno je, da je Matej Žagar ostal brez uvrstitve v osmerico zaradi prevelikih nihanj v svojih nastopih. Na enajstih dirkah letošnjega prvenstva se je namreč kar trikrat uvrstil v finale, torej enako kot v prejšnjih dveh letih, le v letu 2013 je bil štirikrat v finalu. Zmagal je kar v 19 posamičnih vožnjah, kar je enako kot leta 2013, ko je bila dirka več, in več kot v letih 2014 in 2015. Toda letos je povprečno na dirko osvojil 8,18 točke, najmanj v zadnjih štirih letih, kar ob povprečju zadnjih treh dirk 10,33 točke priča o njegovih nihanjih. Z malce več konstantnosti bi brez večjih težav osvojil osmo mesto. Spodbudno pa je, da je odlične vožnje pokazal ob koncu sezone in s tem dokazal, da še vedno sodi med najboljše speedwayiste na svetu. Tudi sicer je bila Žagarjeva letošnja tekmovalna sezona zelo uspešna: ob ubranitvi naslova slovenskega prvaka je drugič v svoji karieri postal tudi prvak poljske ekstra lige s svojim poljskim klubom Gorzow, z angleškim klubom Belle vue iz Manchestra pa se je uvrstil v finale angleškega prvenstva, kjer je osvojil naslov podprvaka.
Koledar svetovnega prvenstva v letu 2017 še ni v celoti znan, kot kaže pa je veliko možnosti, da se bo prvenstvo, tako kot letos, spet začelo na štadionu Matije Gubca v Krškem. Pogodba o izvedbi dirke sicer še ni podpisana, a naj bi bili pogovori v sklepni stopnji. Če bo do dogovora prišlo, naj bi bila dirka v soboto, 29. aprila.