Pravice v prometu: brez upoštevanja dolžnosti ne more biti pravic

Stališča o človekovih pravicah – in tudi dolžnostih –, v prometu, so predstavili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, Dragana Trivundža Tomanić iz Agencije RS za varnost prometa, mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, doc. dr. Aleš Bučar Ručman iz fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Franc Možina, predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana, in Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje.

Sogovorniki so bili enotnega mnenja, da udeleženci v prometu, podobno kot na drugih področjih življenja, vse prepogosto zagovarjamo oziroma si želimo uresničevanja svojih pravic, velikokrat pa pozabljamo na svoje dolžnosti in pravice drugih: »Brez upoštevanja dolžnosti udeležencev v prometu ne more biti niti pravic!« je izpostavila varuhinja človekovih pravic in dodala, da moramo biti udeleženci strpni drug do drugega, hkrati pa potrebujemo tudi ustrezno znanje o ravnanju in obnašanju v prometu.

Tudi Dragana Trivundža Tomanić iz Agencije RS za varnost prometa, katere pomembna naloga je osveščanje udeležencev v prometu, je poudarila, da je, zlasti z vidika sprememb v ureditvi prometa in prometni signalizaciji, težko pričakovati, da udeleženci do potankosti poznajo zakonodajo, zato je ozaveščanje v prometu izjemnega pomena. Na vprašanje, ali bi potrebovali kodeks obnašanja v prometu, pa je odgovorila, da je ta ideja vredna razmisleka, da pa že obstaja Evropska listina o varnosti v prometu, ki je evropska participacijska platforma, sestavljajo jo podjetja, združenja, raziskovalne ustanove in javne oblasti. Ti akterji se zavežejo za izvedbo konkretnih akcij in medsebojno deljenje oziroma izmenjavo dobrih praks, da bi tako reševali probleme varnosti v prometu, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanjem okolju. Cilj Listine je zmanjšati število smrtnih nesreč na cestah. Listina ima več kot dva tisoč podpisnikov, AVP pa ravno v tem času poziva vse zainteresirane k podpisu in podpori.

Da se bistveno bolj zavedamo pravic kot dolžnosti meni tudi mag. Ivan Kaupn, vodja sektorja prometne policije. »Redkokateri voznik vidi ukrep policije, na primer izključitev opitega voznika iz prometa, kot skrb za varnost – ne le drugih udeležencev, temveč tudi takega voznika samega, saj mu morda ravno na ta način policist reši življenje. Večina na tovrstne ukrepe gleda kot na poseg v osebnostne pravice.« Kljub temu smo po njegovem mnenju na dobri poti tako do večje kulture v prometu kot do boljše prometne varnosti, saj se število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah zmanjšuje. Je pa izpostavil problem zakonodaje, in sicer, da imata Zakon o prekrških in prometna zakonodaja z vidika sankcioniranja nekatere zelo rigorozne rešitve, medtem ko kazenska zakonodaja, kadar prometni prekrški prerastejo v kazniva dejanja, temu ne sledi. »Žal je včasih bolj kaznovan tisti, ki je storil prometni prekršek, kot pa tisti, ki je v prometu storil kaznivo dejanje.« Povedal je še, da policija daje predloge, kako izboljšati zakonodajo, prav tako seznanja zakonodajalca s primeri dobrih praks iz tujine, da pa bi si želeli večjo odzivnost ministrstva za pravosodje, ki bi hitreje reagiralo na njihove pobude.

Stališče, da je spremembe v kulturi mogoče doseči le, če ljudi izobražujemo in ozaveščamo, je podal tudi doc. dr. Aleš Bučar Ručman iz fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Predstavil je primer raziskave Parkiraj izgovore drugam, pri kateri so preverjali, koliko ljudi, ki niso invalidi, parkira na mestih, ki so rezervirana za invalide. »V opazovanem času je bilo na vseh parkirnih mestih, rezerviranih za invalide zabeleženih 608 parkiranih vozil. Med vsemi parkiranimi vozili je bilo kar 383 (63 odstotkov) takšnih, ki niso imela nameščene ustrezne invalidske kartice in 225 (37 odstotkov) takšnih, ki so invalidsko kartico imeli.« Dodal je še, da pot do izboljšanja prometne kulture ni povišanje glob za prekrške: »Če je kazen pravična oziroma če jo družba dojema kot pravično in če so globe izterljive, ni nujno, da so te pretirano stroge, bo kazen dosegla svoj namen.«

Manuel Pungertnik iz AMZS je prav tako izpostavil strpnost, kulturo in sposobnost ter pripravljenost, da popravimo napake drugih:

»Nihče ni nezmotljiv in tudi v prometu žal vsak izmed nas, povsem nehote, naredi napako. Pomembno je, da smo drugi udeleženci do teh napak strpni in da jih, zlasti če pride do kritične situacije, skušamo popraviti, saj se na ta način lahko izognemo nesreči. Treba se je zavedati, da na cesti absolutne prednosti nima nihče in nikdar, smo pa vsi ranljivi, zato si moramo med sabo pomagati.«

V razpravi je bila izpostavljena tudi tema starejših voznikov, pri čemer so bili sogovorniki mnenja, da zgolj zaradi starosti voznikov ne smemo stigmatizirati, saj ima vsaka starostna skupina voznikov svoje posebnosti. France Kmetič, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, je ob tem izpostavil, da bi morali vsi skupaj narediti še več – AMZS je to že predlagal –, na rednem izobraževanju starostnikov, enako pa velja tudi za ljudi, ki se soočajo z demenco. »Tudi starejši imajo pravico do mobilnosti, zato smo kot družba odgovorni, da jim omogočimo uresničevanje te pravice.«

Svoje mnenje so predstavili tudi obiskovalci. Vinko Zajec iz AMD Kočevje je poudaril, da bi morala tudi infrastruktura pomagati in nas zaščititi (npr. krožišča, ki so veliko bolj varna kot druga križišča, urejene površine za pešce, kolesarje, varovalne ograje …). Franc Hočevar pa je z vidika strpnosti še dodal, da bi morali vsi udeleženci v prometu upoštevati: ne stori drugemu tistega, česar nočeš, da bi drugi storili tebi.