Odziv Avto-moto zveze Slovenije na predlog Evropske komisije glede cestninjenja

V Sloveniji imamo izkušnje z različnimi cestninskimi sistemi – tako s cestninjenem po številu prevoženih kilometrov (zaprti sistem, odprti sistem) kot vinjetnim, ki je v veljavi od sredine leta 2008. Vinjete za osebna vozila, kombije in motorje so nedvomno pozitivno pripomogle k spremembi prometnih tokov, tj. k povečani uporabi avtocest, in prekinile prakso izmikanja in obvozov cestninskih postaj, s tem pa k večji pretočnosti prometa in, kar je najpomembnejše, doprinesle k prometni varnosti, saj se je promet preusmeril na avtoceste kot najbolj varne ceste, in varovanju okolja. Obenem uvedba vinjet ni vplivala na finančno stanje upravljavca avtocest, ki posluje z dobičkom.

Bistveno več plačamo kot dobimo!

V Avto-moto zvezi Slovenije smo sicer že večkrat izpostavili, da vozniki prek različnih dajatev, povezanih z vožnjo oziroma uporabo avtomobila, že sedaj v državno blagajno prispevamo bistveno več, kot pa država nameni za izgradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture.

V Motoreviji, reviji članov AMZS, ki je izšla decembra lani, je bila npr. objavljena analiza o davčnih obremenitvah lastnikov avtomobilov in porabi tega denarja v državah EU , ki jo je pri CE Delft naročila mednarodna avtomobilistična zveza FIA (raziskava temelji na podatkih za leto 2013). Osnovna ugotovitev je, da je bilo v EU pobranih 286,3 milijarde evrov davkov iz naslova cestnega prometa, države pa so za cestno infrastrukturo namenile le 178,4 milijarde evrov. V Sloveniji je razkorak večji od povprečja, saj je država pobrala 2 milijardi evrov davkov in dajatev (največji delež so imele dajatve na gorivo, kar 1,2 milijarde evrov), za cestno infrastrukturo pa je slovenska država namenila milijardo evrov, pri čemer je bilo fiksnih stroškov štiri petine, zgolj petina pa variabilnih stroškov.

Ob tem v Avto-moto zvezi Slovenije še izpostavljamo, da slovenskih avtocest ni zgradil Dars s svojim denarjem, temveč smo že njihovo izgradnjo financirali uporabniki, uporabo po dejansko prevoženih kilometrih pa država že zaračunava v dajatvi na ceno goriva. Glede na to, da so vse druge obdavčitve pavšalne, ni razloga, da ne bi mogla biti pavšalno zaračunana tudi cestnina, še zlasti ob vseh pozitivnih učinkih, ki jih tak način zaračunavanja ima.

Nenazadnje pa je treba tem dejstvom dodati še to, da je Slovenija posebna z vidika razpršenosti poselitve, migracijskih tokov, dostopnosti in vrsti prometnih sredstev. Žal ustreznih alternativ uporabi osebnega vozila v obliki kakovostne mreže javnega prevoza (še) ni in je v skladu z načrti na tem področju še dolgo ne bo.

Avto-moto zveza Slovenije se v zvezi s tem vprašanjem pridružuje in podpira tudi stališče mednarodne avtomobilistične zveze FIA (Regija I), ki ga je ta danes objavila na svoji spletni strani.