Na reliju po Maroku se Toni Mulec zelo dobro drži

Reli po Maroku je za marsikaterega voznika test oziroma preizkus sposobnosti, ki mu kaže, kako blizu ali pa daleč je od nastopa na slovitem reliju Dakar. Letos se po maroških sipinah in brezpotjih v moštvu HT Rally Raid Husqvarna z licenco AMZS preizkuša tudi Toni Mulec. V uvodni preizkušnji, na prologu v Agadirju, je v soboto v razredu Rally 2 zasedel 19. mesto, v nedeljo v prvi etapi pa je nato vozil zelo dobro in v cilj pripeljal na 12. mestu, s čimer je bil zelo zadovoljen, četudi se mu med vožnjo ni izšlo vse po željah in načrtih.

Zjutraj je bilo, priznam, kar nekaj nervoze. Skrbela me je navigacija, nato pa sem že v prvih kilometrih ugotovil, da ta ni moj največji problem. Vsaj četrtino tekme sem vozil v prahu – nekateri tekmovalci pred mano so bili prepočasni, med njimi pa sta bila tudi dva štirikolesnika, ki sta za sabo puščala oblake prahu. Navigacijsko težka etapa je pomenila, da so se tekmovalci hitro začeli izgubljati, kar je bila moja prva velika priložnost. Druga, še večja priložnost pa se je pojavila s to sanjsko plažo, kjer sem lahko dal gas do konca in se končno znašel na progi sam. To je bila čista uživancija, letel sem z napol praznim tankom! Tudi navigacija mi je po plaži tekla in ritem je bil dober. Ko sem zapeljal v nevtralizacijo, pa me je sreča spet malo zapustila. Nekaj težav sem imel z menjavo potne knjige, stres se je tako povečal, nakar nisem uspel jesti – kdor me pozna, ve, da je to lahko težava – na hitro sem dal gor čelado, čepe v ušesa in hitro na izhod iz cone. Spet je bilo vse drugače, motor težek, navigacija zapletena, veter je pihal na polno ... Sotekmovalci so me začeli dohitevati in občutek ni bil dober. Naredil sem nekaj napak, a sem se sestavil in zadnjih 50 kilometrov spet uzival v ritmu. A časa, da bi popravil rezultat, ni bilo več. Ostal sem na 12.mestu, na katerem sem se že nekako ustalil po prvi kontrolni točki,

je Mulec opisal vožnjo iz Agadirja proti Tan-tanu v skupni dolžini skoraj 560 kilometrov, od katerih je kar lep kos potekal ob obali ter ob dosegaju visokih hitrosti, ki so presegale tudi 160 km/h.

Druga etapa

Ponedeljkova etapa iz Tan-Tana v Laayoune je bila nekoliko krajša, je še vedno merila več kot 430 kilometrov. Spet je postregla z zelo dolgo specialno preizkušnjo. Po povezovalnih skoraj 120 kilometrih je sledilo 316 kilometrov vožnje po visokih, mehkih in nepredvidljivih sipinah. To je teren, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in mehkobe za krmilom.

V sipinah sem kar precej užival. Res je, da je bila koncentracija maksimalna, saj so bile sipine mehke, visoke in na mestih odrezane. Nikoli ne veš, kakšna bo kompresija ob pristanku, a ta del proge mi je dejansko ustrezal. Kot mi je ustrezal prvi kos etape, ko kar nekaj deset kilometrov nisem zaprl plina. Neskončna planota, ki je sledila sipinam, mi je spet vzela malo veselja, saj je bila dobesedno prepredena s sledmi, polna kamelje trave in kamenja – prestal sem trenutke negotovosti, saj ni bilo dolgo časa nobene orientacijske točke, sama praznina. Moral sem zaupati potni knjigi in slediti kompasu. Ko sem končno zapeljal na cesto, mi je tako odleglo, kot že dolgo ne. Moj načrt za naslednje dni je enak: pridobivati na samozavesti, spoznavati navigacijo in loviti trenutke, ko lahko celo malo napadem,

je iskreno povedal Mulec, ki je v cilj druge etape v kategoriji Rally 2 pripeljal na 11. mestu. Glede na to, da je na tovrstnih relijih začetnik in se dejansko iz etape v etapo uči ter spoznava pasti, ki jih prinaša takšno zahtevno večdnevno tekmovanje, je to zelo dober pokazatelj, da je na dobri poti in da se zelo dobro spopada z neznanim okoljem in tekmeci. Jasno je namreč, da lahko vsaka že na videz drobna ali nedolžna napaka pomeni gromozansko težavo in vodi v predčasno končanje preizkušnje.