Tehnika: BMW - nov začetek

Le streljaj od znamenitega BMW-jevega nebotičnika oziroma “štiricilindra” stoji stoletje stara matična tovarna BMW, ki zaradi povsem nove modelske družine avtomobilov drugič v zgodovini doživlja popolno tehnološko preobrazbo. Leta 2027 bodo namreč po 75 letih končali  z izdelavo motorjev z notranjim zgorevanjem in zagnali novo, povsem digitalno in hitro prilagodljivo BMW iFactory tovarno za novo generacijo električnih avtomobilov, ki jih napoveduje futuristično oblikovan prototip BMW neue klasse sedan.

Kljub temu, da so bile temperature ob našem obisku pod lediščem, so na vseh deloviščih znotraj mestne tovarne, ki je od središča bavarske prestolnice oddaljena le 5 kilometrov, brneli gradbeni stroji. A v tovarni niso bili le gradbeni delavci, temveč tudi večina zaposlenih. Ob sočasni tehnološki preobrazbi v tovarni še vedno vsak dan izdelajo približno 1000 aktualnih avtomobilov BMW serije 3 v vseh pogonskih različicah in električne BMW i4. Na vprašanje, kako je to sploh mogoče, je direktor Peter Weber pojasnil, da je lokacija “München mesto“ utripajoče srce znamke, ki ga tudi med najbolj zahtevnimi operacijami ne smejo ustaviti: “Da lahko sočasno gradimo in posodabljajmo tovarno ter izdelujemo avtomobile, je v naši tovarni uveljavljena praksa, ki je mogoča zaradi učinkovitosti oziroma prilagodljivosti naših zaposlenih.”

100-letna tovarna: od letalskih motorjev do motociklov in prelomnega BMW-ja 1500 

Tovarna BMW v bavarski prestolnici je najprej zaslovela kot tovarna letalskih motorjev, v kateri so že daljnega leta 1918 naredili stroj, ki je letalo pognal do takratnega višinskega rekorda 9760 metrov. Ker je bila Nemčija poražena v dveh svetovnih vojnah, so tej “letalski” tovarni najprej pomagali preživeti motocikli, nato pa še avtomobili, ki so BMW dokončno zaznamovali kot avtomobilskega izdelovalca. Leta 1923 so v tovarni izdelali prvi BMW-jev serijski motocikel R32, po drugi svetovni vojni, ko se je BMW dokončno poslovil od letalskih motorjev, pa je iz tovarne poleg motociklov leta 1952 pripeljal prvi avtomobil visokega razreda - BMW 502 z zmogljivim V8 motorjem in občutno previsoko ceno za povojno Evropo. Zato so leta 1955 v Münchnu zagnali še licenčno proizvodnjo mikro avtomobilčka isetta - najcenejšega BMW-jevega avtomobila vseh časov -, ki pa je bil v resnici zgolj zasilna rešitev v iskanju identitete znamke. Zato za drugo najpomembnejšo letnico zgodovini matične BMW-jeve tovarne štejejo leto 1962, ko se je zgodila prva tehnološka preobrazba tovarne in znamke BMW. Z naložbo milijardo nemških mark so na ceste in v svet poslali dinamično limuzino srednjega razreda BMW 1500, ki je začela filozofijo vozniških užitkov in postavila smerokaz velikih serij današnjega velikana. Samo tri leta pozneje so jih naredili in prodali že 100.000. Od tega prelomnega modela je BMW v avtomobilskem svetu ugledno ime, ki uspehe žanje na krilih voznih užitkov, zmogljivosti in oblikovne dinamike.

Termičnih motorjev ne ukinjajo, ampak le selijo iz mestne tovarne

Mestna tovarna se torej drugič v zgodovini s tehnološko preobrazbo pripravlja na izdelavo povsem nove družine avtomobilov: električni BMW neue klasse sedan, ki napoveduje šest povsem na novo razvitih električnih avtomobilov do konca tega desetletja. Nova modelna družina zahteva popolno digitalizacijo in hitro prilagodljivost tržnim signalom. Na eni liniji bodo hkrati lahko izdelovali več različnih električnih modelov. Z digitalizacijo bodo izboljšali kakovost in natančnost, hkrati pa poenostavili delo. Najstarejšo tovarno bodo z naložbo 650 milijonov evrov spremenili v najmodernejšo iFactory tovarno po vzoru na visokotehnološko tovarno v madžarskem Debrecenu. 

V novi stari tovarni bo vse prilagojeno električni mobilnosti, saj bo ob glavni liniji še linija za sestavo pogonskih akumulatorjev in električnih motorjev ter oddelek za razvoj digitalnih storitev in umetne inteligence za novo generacijo pametnih avtomobilov. Tudi zato bodo po koncu transformacije v münchenski mestni tovarni leta 2027 po 75 letih ukinili izdelavo motorjev z notranjim izgorevanjem. 

To seveda ne pomeni, da se BMW poslavlja od bencinskih in dizelskih strojev, saj bo njihovo izdelavo zaradi prostorskih omejitev v bavarski prestolnici obdržal v avstrijski tovarni Steyr in preselil britansko tovarno Hams Hall. 

650 milijonov za pocenitev izdelave dragih avtomobilov in nove veščine zaposlenih

Preobrazba tovarne bo zagotovila 2800 delovnih mest in pri BMW-ju poudarjajo, da investicija vključuje še izobraževanje za približno 1200 zaposlenih, ki jih bodo po selitvi izdelave motorjev z notranjim  izgorevanjem izobrazili z novimi veščinami za upravljanje digitalnih procesov pametne tovarne. Celovit pristop pomeni, da bodo zaposlene v posebnih programih spodbujali k uporabi visoke tehnologije, ki jim bo omogočala lažje delo in možnost osebnih inovacij pri razvoju delovnih procesov. Zato bodo zaposleni lahko denimo razvijali lastne, z njihovim delom povezane aplikacije. Fizično delo bodo v večjem obsegu prevzeli najnaprednejši industrijski roboti, tovarniško logistiko oskrbe linije natančni avtonomno vozeči transportni sistemi, ljudje pa bodo skrbeli za usklajenost visoke tehnologije in posebna dela, ki še vedno zahtevajo izkušene mojstre. S tem bodo v pametni tovarni poskrbeli za večjo dodano vrednost na zaposlenega in za približno četrtino pocenili izdelavo zmogljivejših električnih avtomobilov. 

Umetna inteligenca, virtualne učilnice in izzivi kibernetske varnosti

Milan Nedeljković, član uprave BMW, pravi, da preobrazba matične mestne tovarne v digitalno tovarno iFactory predstavlja odličen primer sposobnosti prilagajanja. Pri tem izpostavlja, da bodo vse tako postavljene tovarne, od najnovejše in najsodobnejše tovarne v Debrecenu pa do prenovljene 100-letne matične tovarne v Münchnu, s povezljivostjo procesov skupino BMW naredile še učinkovitejšo in še bolj prilagodljivo zahtevam trga. Celovita digitalizacija pomeni lažji pretok strokovnega znanja in uvedbo tehnologij, ki zaposlenim pomagajo pri delu: podatkovna znanost, umetna inteligenca in virtualizacija. To na primer pomeni virtualne učilnice za varilce, simulacijo tovarniških procesov in pomoč umetne inteligence pri nadzoru kakovosti od naročila do predaje avtomobila kupcu. 
Tako napredna tovarna z množico podatkov, ki se pretakajo v realnem času, predstavlja velik izziv tudi pri zagotavljanju kibernetske varnosti. Milan Nedeljković pove, da ima digitalno varnost najvišjo prioriteto, pri čemer si na primer pomagajo tudi z med seboj ločenimi podatkovnimi oblaki. 

Cenejša izdelava za večje zmogljivosti - in večji zaslužek

Pri BMW-ju povedo, da bo nova tovarna omogočala cenejšo izdelavo električnih avtomobilov, a to seveda ne pomeni, da bo serijsko izdelan BMW neue klasse sedan, ki ga bodo začeli izdelovati leta 2026, cenejši tudi za končne kupce. Naložba v tovarno in znanje ljudi bo prinesla večji zaslužek, kupcem novih električnih avtomobilov pa zmogljivejšo 800-voltno pogonsko arhitekturo, 30 odstotkov hitrejše polnjenje, približno 20-odsotno povečanje energijske gostote pogonskega akumulatorja in v povprečju za četrtino daljši doseg. Del prihrankov iz učinkovitejše izdelave novih električnih avtomobilov bo šel v učinkovitejšo pogonsko tehnologijo, del pa v zeleni prehod tovarne, ki bo postala ogljično nevtralna.