Supertest: Volkswagen ID.3 pro - 2. del

Se lahko z električnim avtom v omejenem potovalnem času in v napetem urniku dogodkov odpravimo na 400-kilometrsko službeno pot v tujino? Po odgovor na to vprašanje smo se iz Ljubljane odpeljali na salon IAA mobilnosti v München.

Tudi zaradi vaših vprašanj smo se z električnim avtom VW ID.3 pro odpravili na klasično službeno pot, ki zaradi številnih obveznosti zahteva časovno omejeno vožnjo. Pri Volkswagnu zagotavljajo, da umetna inteligenca budno spremlja porabo energije in ob nastavljenem navigacijskem cilju voznika pravočasno opozori, da je treba zaviti do vtičnice ob začrtani poti. Na telefon si zato nismo naložili številnih aplikacij za načrtovanje poti z električnim avtom. Časovni okvir poti nam ni dopuščal iskanja brezplačnih, cenejših oziroma manj zmogljivih polnilnic in ovinkov do njih. Naše energetske postanke smo zato tokrat predvideli v omrežju hitrih polnilnic Ionity, kjer pri plačilu s kreditno kartico preko njihove aplikacije cena za kWh energije zanaša 0,79 evra. Poudarjamo, da bi tako pot lahko prevozili tudi precej ceneje, a nikakor v v takšnem času. Upoštevajoč sodobne smernice souporabe avtomobila za čim večjo učinkovitost potovanja smo v avto povabili tudi tri novinarske kolege in tako polno zasedli sedeže ter s prtljago napolnili prtljažnik.

Igra številk - načrtovanje poti

Električna pot se je začela z igro številk. Aplikacija ARNB za načrtovanje poti, ki smo jo zagnali zgolj za primerjavo z navigacijo v ID.3, je izračunala dva postanka na hitrih polnilnicah. Za dopolnjevanje energije na obeh naj bi skupaj porabili le 34 minut. To bi seveda pomenilo, da bomo na cilj prispeli z minimalno varnostno zalogo energije oziroma še razpoložljivih kilometrov dosega. Bolj všeč nam je bil predlog Volkswagnove navigacije, ki je predlagala le en postanek, ki je bil v praksi dobrih 15 minut daljši od predvidenega.

Je res dovolj zmogljivih vtičnic?

Potrdili smo navigacijski predlog našega električnega ID.3, ki je predvideval en polnilni postanek in se z malce negotovim občutkom odpeljali na pot s 86-odstotno zalogo elektrike v akumulatorju. Po 152 kilometrih vožnje smo se na avtocestnem počivališču Laggen blizu Gmünda ustavili na kosilu in še pred vzponom proti najvišji točki avtoceste A10 v smeri Salzburga ID.3 priključili na polnilnico Ionity. Ob priklopu je polnilna moč (na DC vtičnici) znašala znašala 92 kW, a je z zasedenostjo polnilnic in naraščanjem količine energije v akumulatorju hitro začela padati. V času kosila, natančneje v 54 minutah, smo v celoti napolnili energijsko shrambo ID.3. Pretočili smo 37,012 kWh elektrike in plačali 25,95 evra. Ob našem odhodu je bilo zasedenih vseh šest polnilnih mest, še štirje električni avtomobili pa so že čakali v vrsti na prosto vtičnico. Imeli smo srečo, saj bi lahko naš postanek, če bi prišli nekaj minut pozneje, trajal tudi precej dlje. 

Tempo poti proti cilju je narekoval predvsem gost promet, v katerem bi brez težav prevozili še dobrih 300 kilometrov do cilja. A namesto plazenja v krajšem zastoju na avtocesti A8 smo izkoristili prosto polnilnico in naredili še krajši postanek za kavo. V manj kot pol ure smo energijsko zalogo dopolnili še z 19,51 kWh elektrike in se tako načrtno izognili iskanju proste vtičnice v mestu. Po 416 kilometrih smo na cilj prišli s povprečno porabo 15,9 kWh na 100 km in z več kot 80-odstotno napolnjenostjo akumulatorja. Za pot z dvema postankoma smo porabili slabih 7 ur, a potovalni čas je narekoval predvsem zelo gost promet z zastoji, kar pa je seveda vplivalo tudi na porabo elektrike.

Za dobrih 1000 kilometrov tri ure “hitrega” polnjenja za 109,76 evra

Proti domu smo se iz bavarske prestolnice zaradi odlične digitalne podpore avtomobila samozavestno in brez tesnobe odpeljali z manj kot tretjino zaloge energije, saj smo kar nekaj energije porabili za mestne vožnje po Münchnu. Zaradi nižje izhodiščne zaloge elektrike in hitrejšega tempa vožnje (130 km/h) smo morali narediti dva postanka (48 in 50 minut) in za 86,582 kWh elektrike odšteli 68,4 evra. Na srečo sta bili obakrat polnilnici nezasedeni. Pred domača vrata na Dolenjskem smo se po 499 kilometrih avtoceste pripeljali še s 142 kilometri dosega.

V treh dneh službene poti je bil ID.3 v omrežje priključen 3 ure, upoštevajoč kilometre, prevožene po Münchnu, pa smo z njim prevozili dobrih 1000 kilometrov, pretočili 144 kWh elektrike in zanjo odšteli 109,76 evra.

Dejstvo je, da električno potovanje na daljše razdalje zahteva več časa, prilagajanja in denarja, sploh če se na poti mudi. V golfu TDI ali TSI bi na Bavarsko prišli ceneje in vsaj uro ali dve hitreje, če bi se odrekli postankom.

Vozniški zapiski