#Potopis: Grški Karibi

Po dveh dolgih letih protivirusnih omejitev je letošnje poletje znova na široko odprlo meje do bližnjih in daljnih počitniških destinacij. Ker se zlasti letalski promet še vedno bori s posledicami pandemije, so dobri stari avtomobilski izleti tudi na dolge razdalje znova postali zelo priljubljeni. Svoboda odprte ceste nas je v več kot 3500 kilometrov dolgem popotovanju v prostorsko razkošnem Fordovem potniškem kombiju transitu customu preko treh raznolikih dežel popeljala do kristalno čistega Jonskega morja oziroma turkiznih zalivov grškega otoka Lefkada. 

Številni so se še pred začetkom poletja odločili, da bodo na počitnice potovali po cestah. Ključna prednost klasičnega “roadtrip” avtomobilskega potovanja na daljše razdalje je v svobodni mobilnosti. Sproti je mogoče prilagajati dnevne cilje, izbirati ceste in postanke, pa še veliko bolje lahko spoznaš dežele oziroma pokrajine, prek katerih se voziš. Avtomobilski izleti so idealni za ljubitelje kulinarike, znamenitosti in narave. Na drugi strani potovanje z avtomobilom zahteva neprimerno več časa kot z letalom. Pri daljših potovanjih je zato treba v zakup vzeti tudi čas, namenjen vožnji in čakanju na mejah. Za varno avtomobilsko pot do Grčije si je tja in nazaj treba pripraviti štiri dni časa, kar pomeni, da v dvotedenskih počitnicah ostane 10 dni za kopanje, sončenje, raziskovanje zalivov, trekinge in raziskovanje znamenitosti slikovitih vasic ter mest. Največji minus avtomobilskega potovanja sodobnega časa predstavljajo visoke cene goriva. V času naše poti smo najcenejše gorivo natočili v Severni Makedoniji, kjer smo za liter dizla plačali 1,59 evra. V Grčiji je bilo za liter plinskega olja treba pripraviti od 1,9 do 2,2 evra.

Potniški kombi je idealna izbira za počitniška popotovanja

Z njim nismo potovali nič počasneje, a prostorsko veliko udobneje kot z avtom. Kombi je z malce iznajdljivosti hitro tudi zasilni bivak, ki omogoča tudi prenočevanje. Kombi je bolj okreten kot avtodom, kar smo hitro ugotovili na strmih cestah nad čudovitimi plažami Lefkade. Z njim smo brez težav raziskovali tudi mesteca in parkirali tam, kjer je z avtodomom nemogoče. Hkrati je v takem kombiju ob vsej prtljagi še vedno dovolj prostora za preoblačenje. Ko smo se potepali od zaliva do zaliva, smo s seboj do plaž pripeljali še kamp stole in nam ni bilo treba najemati ležalnikov. Vse več družin potuje z večjimi ali manjšimi kombiji, ki jih za počitnikovanje opremi še s strešnimi šotori in tendami, med avtodomarji pa so vse bolj priljubljeni manjši, okretnejši in hitrejši bivalni kombiji. Na poti smo srečevali tudi precej tovornih dostavnikov, ki so jih samograditelji spremenili v bivalne kombije. 

Foto: Ne hitite, uživajte v gostoljubju in dostopnih cenah

Če vas mika cestno raziskovanje naravnih, zgodovinskih in gastronomsko izjemno bogatih čarov Balkana s počitnicami v Grčiji, vam svetujemo, da si za pot do Jonskega morja vzamete vsaj dva dni časa. V obmejnem makedonskem mestu Dževdželija priporočamo obisk restavracije Javor Džoko. Res se splača narediti 2,5-kilometrski obvoz z avtoceste in ugrizniti v odlično jagnjetino in teletino, pripravljeno v tradicionalnem saču - litoželezni posodi pod žerjavico. Predimenzionirano kosilo za štiri je z vso pijačo in baklavo s sladoledom stalo 42 evrov. Poznavalci trdijo, da gre za najboljši žar na Balkanu. Tisti dan so v pečeh spekli 26 jagenjčkov, dnevni rekord pa znaša 52. Za družinsko prenočišče z obilnim domačim zajtrkom smo v južni Srbiji v mestecu Vladičin Han odšteli 35 evrov. Če imate časa dovolj, se na poti proti Jonskemu morju lahko, tako kot smo to storili mi, ustavite tudi na obali Egejskega morja. Nad Solunom zavijete v smeri treh polotokov Halkidikija. Je vredno, četudi moraš malce na vzhod. 

Zeleni otok s turkiznimi zalivi

Lefkada je eden najlepših otokov v Jonskem morju, na katerem je domoval tudi slavni mislec Aristotel. Zaradi čudovitih belih peščenih in prodnatih plaž s kristalno čistim turkiznim morjem upravičeno ima sloves grških Karibov. 330 kvadratnih kilometrov velik otok je z zahodne grške obale dostopen preko nasipa, podvodnega predora in premičnega mosta, ki navtikom omogoča bližnjico do mest Lefkada in Nirdi. Lefkada ni prevelika za raziskovanje in večina najlepših plaž je po slikovitih cestah enostavno dostopna. Z avtom otok obkrožite v dobrih dveh urah, kar pomeni, da lahko brez težav raziskujete otok po morju, za volanom, na skuterju ali celo s kolesom oziroma v pohodniških čevljih. 

Lefkada ponuja res veliko: od raziskovanja z morskimi kajaki do plaž s prvovrstnimi razmerami za deskanje in kajtanje. Še posebej izstopa mestece Vasiliki, kjer mnogi prvič stopijo na desko in se z jadrom v rokah učijo veščin deskanja. Na 117 kilometrih obalne krožne poti je toliko čudovitih razgledov, lepih cest nad zalivi in predvsem izjemnih plaž, da si vsak dan lahko privoščiš kopanje nekje drugje, saj obala ponuja kar 62 plaž. Predvsem na južnem in zahodnem delu otoka so pod strmimi pečinami prave rajske plaže, med katerimi nekatere sodijo med najlepše na svetu. Ko z vrha prepadne stene prvič zagledaš Porto Katsiki, osupneš nad naravnimi barvnimi kontrasti. Do večine teh na prvi pogled skoraj nedostopnih plaž vodijo ozke in strme ceste, ki se tik nad pečinami razširijo v parkirišča in razgledišča, na katerih je tudi pestra gostinska ponudba. V polni sezoni boste za parkirnino plačali 10 evrov za cel dan, precej manj kot v Bohinju, je pa treba kakšen evro dodati še za senčnik, ker se popoldansko sonce upre v bele stene. Noro zanimivi so dostopi na plaže. Na stotine stopnic z vrhunskim razgledom. Najbolj vratolomne so menda projektirali in zgradili slovenski strokovnjaki za višinska dela. Z našim Vankom, kot smo poimenovali Fordov kombi, smo se po slikoviti ozki cesti odpravili tudi do najjužnejše točke otoka. Tam na vrhu 60-metrskih divjih pečin stoji 132 let star svetilnik s 14-metrskim stolpom in goriščno višino 70 metrov. V antičnih časih naj bi s teh pečin, od koder se skoraj dotakneš Itake - otoka Homerjeve Odisejade - žrtvovali duše za velikega Apolla, danes pa pod njimi lovijo jastoge. Okoli rta Doukato naj bi plavali največji jastogi v Jonskem morju. Gorata in bujno zelena Lefkada ponuja tudi številne taverne z okusno lokalno hrano. 

Ceste kot časovni stroj z mediteranskim prometnim tokom

Lefkada je otok naravnih čudes in čudovitih okusov. Vozniški zanesenjaki bodo uživali tudi v raznoliki mobilnosti in drugačnemu dojemanju prometa. Tod še dolgo časa ne bodo vozili avtonomni avtomobili. Umetna inteligenca v algoritmih ne bo razumela črede koz na sredini nepreglednega ovinka, psa “motorista” ali pa pol stoletja starega pickupa brez enega smernika, ki po cesti glisira s tono lubenic v tovornem prostoru. Otok s prekrasnim morjem navduši s svojo raznolikostjo in dejstvom, da vsaj na njegovih cestah vse poteka zelo počasi. Vsakič znova, ko smo se spuščali v naš domači čarobni zaliv Mikros Gialos, smo uživali v vozniškem ritmu pristne Lefkade - nerodnemu veleslalomu dnevnih kopalcev na skuterjih, srečevanju na milimeter z lokalnimi kombiji in predvsem v predstavi časovnega stroja na kolesih. Sonce Lefkade je prijazno do pločevine, zato se po cestah še vozijo tudi pol stoletja stari avtomobili in po letu 2035, ko se bo uradno poslovil ogenj nad valji, ne bo nič drugače. Že danes torej velja razmisliti o družinskem kombiju, v katerem se pelješ zelo daleč, v njem tudi prespiš in grške Karibe s celo družino doživiš na najbolj pristen način za zmerna dva evrska tisočaka za 14 dni nepozabnih spominov in doživetij. 

Električna odisejada ...

Na poti smo opazili, da se za daljša potovanja na kolesih odločajo tudi lastniki električnih avtomobilov. Še vedno jih ni veliko. Na grških cestah smo našteli le nekaj deset električnih avtomobilov, med katerimi so prevladovale nemške, nizozemske in norveške registrske oznake. 
Nihče od teh električnih maratoncev pa ni bil prav zgovoren glede svoje električne odisejade. Svoje izkušnje verjetno niso bili pripravljeni deliti z nekom, ki potuje v dizelskem kombiju in se na črpalki ustavi za 10 minut, za nadaljnjih skoraj 1000 kilometrov dosega. So pa ti vozniki dokaz, da se tudi na elektriko lahko potuje zelo daleč, a je tako potovanje tudi časovno precej zahtevno in poleg tega zahteva veliko bolj celovit načrt poti, podprt s številnimi aplikacijami za zagon polnilnic. Na 423 kilometrov dolgi etapi od Kallikretia mimo Soluna do Lefkade oziroma od Egejskega do Jonskega morja smo le na dveh sodobnih avtocestnih  počivališčih videli po eno hitro polnilnico z dvema priključkoma polnilne moči več kot 50 kW (DC). Sicer pa je kar nekaj sodobnih energetskih vozlišč tudi v manjših mestih v okviru bencinskih črpalk velikih energetskih družb, kot so BP, Shel, Eko, Jetoil, Aegean. Smo pa velik napredek električne infrastrukture zaznali na srbskih in hrvaških avtocestah. Kljub temu pa se je treba zavedati, da polnjenje velikih pogonskih akumulatorjev zmogljivosti več kot 50 kWh na grških otokih, tudi na gospodinjski vtičnici morda ne bo samoumevno. V naši nastanitvi v Lefkadi zaradi težav z električnim omrežjem je bila najnižja možna temperatura hlajenja prostorov omejena na 21 stopinj Celzija.