Drugo mnenje: Suha popravila od toče poškodovane pločevine

Z aprilom se v naši deželi začenja sezona neviht in neurij, ki traja vse do septembra. Meteorologi točo označujejo kot ledeno padavino v topli polovici leta. Ko se na višini 12 do 13 kilometrov razvije energijsko močna nevihtna celica, ob tem pa drobne kapljice postanejo kristali, ki v jedru nevihte uspejo še večkrat zaokrožiti v zgornje plasti atmosfere, začne toča v nevihtnih oblakih pridobivati na velikosti. Če ledeni projektili s premerom od 2 do 3 centimetre zadenejo avtomobil, se začno na pločevini pojavljati udrtine. Ker je toča zaradi klimatskih sprememb vse pogostejši pojav, so v AMZS pripravili celovit program učinkovitega suhega popravila pločevine brez lakiranja.

Toča je torej tisti vremenski pojav, zaradi katerega vsakega lastnika vozila stisne pri srcu, ko začne led bobneti po avtomobilski pločevini. Ker vstopamo v toplejše obdobje leta oziroma sezono neurij, velja znova spomniti, da se vozniki v iskanju zavetja pred poškodbami pločevine ob toči nikakor ne smejo ustavljati pod avtocestnimi nadvozi, v predorih in pokritih vkopih. S tem voznik lahko povzroči hudo verižno trčenje, katerega posledice bodo veliko hujše kot nekaj udrtin na strehi in pokrovu motorja. Panično iskanje zavetja za vozilo vodi v nevarno izgubo vozniške osredotočenosti na cesto in promet. V izogib nerazsodnemu ravnanju ob toči spomnimo na dejstvo, da vsaka toča ne pusti posledic na pločevini.

V neurju s točo ravnajte preudarno in najprej poskrbite za lastno varnost

Pri nas je najpogostejša toča v velikosti oreha, ki po besedah Uroša Jankovca, AMZS strokovnjaka za popravilo pločevine, za seboj že pušča udrtine:

S premerom kalibra toče je tako: dokler padajo ledena zrna v velikosti fižola, se v večini primerov ni treba bati za poškodbe. Ko pa začne padati toča v velikosti oreha, se sledi toče začnejo poznati tudi na pločevini. Pri večjih premerih morajo vozniki najprej poskrbeti za lastno varnost, saj toča, kot smo jo lani videli v Kamniku in Domžalah, lahko resneje poškoduje človeško telo. Pri velikosti jajca ali teniške žogice so že ogrožena tudi človeška življenja. Tedaj nikakor ne gre misliti na avto, ampak najprej na lastno varnost. Pri taki velikosti toče že pokajo avtomobilska stekla, žarometi, ogledala …

Klimatske spremembe prinesle debelejšo točo

Med najbolj izpostavljene karoserijske dele seveda sodijo streha, pokrov motorja in pokrov prtljažnika, a izkušeni mojster izpostavlja problem vse močnejših neurij z močnim vetrom, ki povzročijo udar toče pod kotom ter posledično težje popravljive poškodbe boka avtomobila. Uroš Jankovec se s suhimi popravili ukvarja že več kot 20 let in pri delu opaža tudi posledice klimatskih sprememb: “Pred dvajsetimi leti je bila toča večja od velikosti oreha res zelo redek pojav. Danes je debela toča postala skoraj stalnica močnejših neurij, opažamo pa tudi daljšanje nevihtnih sezon. Nedvomno lahko zatrdim, da klimatske spremembe puščajo vse resnejše posledice. Kasko zavarovanje za kritje stroškov poškodb toče je tako rekoč nujno.”

Če ni strehe, pomaga odeja. Parkiranje pod drevesom je tvegano!

“Debela odeja, razprostrta na izpostavljenih delih karoserije, dobro zaščiti pločevino. A avto je treba pokriti že, ko prihajajo oblaki. Ko začne padati toča, zaradi varnosti ne tvegajte s pokrivanjem. Parkiranje pod drevesa lahko pomeni medvedjo uslugo. Krošnja zmanjša energijo udarcev ledenih zrn, a lahko hkrati poveča tveganje za še večje poškodbe zaradi vetroloma vej ali celo zrušenja celega drevesa na avto, parkiran pod njim,” opozarja Jankovec.

AMZS nasvet: V hudem neurju s točo varno zaustavite vozilo!

Posebno previdno je treba ravnati ob hudem nalivu z drastičnim poslabšanjem vidljivosti oziroma toči, ki dejansko na debelo prekrije cesto, da avto na letnih pnevmatikah začne izgubljati oprijem. Vodja AMZS servisa Jurij Kočar svetuje, da takrat voznik ravnajo kot v primeru predrte oziroma počene pnevmatike:

Najprej je nujno varno zmanjšati oziroma razmeram prilagoditi hitrost, potem pa na varnem mestu zaustaviti avto, če zaradi vidljivosti ali od toče poškodovanega vetrobranskega stekla z zmanjšano hitrostjo ne moremo varno nadaljevati vožnje.

Ob zelo debeli toči se v kabini pomaknite pod pločevinasto streho. Avtomobil naj stoji, saj ob poškodbi vetrobranskega stekla lahko izgubite vidno polje in povzročite nesrečo.

Opazne razlike v kakovosti pločevini: nemški avti čvrsti, francoski občutljivi

Izkušeni mojster pri popravilu še vedno opaža razlike v kakovosti avtomobilske pločevine: “Pri vozilih nemških znamk je kakovost pločevine opazno boljša, saj je debelejša. Pri debelejši pločevini mercedesov, oplov, fordov tudi pri za oreh velikih zrnih toče zaznamo le pet do deset udrtin. Pri peugeotih, citroenih, chevroletih jih naštejemo tudi do 150. Govorim iz primera, ko smo v popravilo dobili avtomobile različnih znamk, ki so bili istočasno izpostavljeni toči na istem parkirišču.” Uroš izpostavlja velike razlike v debelini pločevine med starejšimi in novimi avtomobili. Pove, da so starodobniki veliko manj občutljivi na točo zaradi debelejše pločevine. Pravi, da kakšna stara lada brez težav kljubuje tudi bolj debeli toči. Zmanjševanje teže avtomobilov se pozna pri odpornosti pločevine: “Včasih je bila pločevina bistveno močnejša, debela vsaj 0,8 mm. Današnje pločevine so tanjše, debele od 0,5 do 0,6 mm in zato bolj občutljive na poškodbe zaradi toče. Večina avtomobilov, izdelanih pred 30 ali 40 leti, je občutno manj občutljiva na srednje debelo točo, ki poškoduje večino sodobnih avtov.”

Na točo so zelo odporni novi kompozitni materiali - z ogljikovimi vlakni ojačena plastika. Ti so vgrajeni v karoserijske površine dražjih avtomobilov in so izredno odporni na točo, tako da na njih ledeni projektili praktično ne pustijo nobenih opaznih posledic.

Udrtino zgladijo na 5 do 10 mikronov natančno

Suho popravilo toče temelji na igri oziroma razlikah med svetlobo in sencami. “Izkušenost in natančnost sta ključni,” poudarja Jankovec in dodaja: “Če hočemo zagotoviti kakovostno popravilo brez ličarskih posegov, moramo z orodjem “loviti” natančnost na 5 do 10 mikronov. Mikron je tisoči del enega milimetra. To pomeni, da je toleranca popravila pet do deset tisočink milimetra. Osnova za suho popravilo poškodb toče je dobro očiščen in natančno osvetljen avtomobil. Potem se na pločevini natančno označi in premeri vse poškodbe, saj na podlagi meritev zavarovalnica povrne škodo popravila. Nato pri večjih poškodbah sledi demontaža stropnih oblog, pa oblog pokrova motorja ali prtljažnika. Če so kraterji od toče res veliki, se pokrov motorja v celoti demontira zaradi natančnejšega popravila. V vsakem primeru se odstrani okrasne letve in zračne usmerjevalnike, da se z orodjem lažje pride do mesta popravila. Pri poškodbah na strešnih robovih in stebričkih, ki so pri novih avtomobilih dodatno okrepljeni s trojno plastjo pločevine, lahko uporabljamo le izvlečne čepe. V te nosilne karoserijske elemente namreč ne smemo vrtati lukenj, da bi si ustvarili pot za popravilo s palicami. Pri popravilu s čepi smo veliko bolj odvisni predvsem od moči lepila, kar pomeni, da se ne moremo toliko zanesti na fin občutek v rokah, ki zagotavlja 100-odstotni uspeh. Učinkovitost pri popravilu z izvlečnimi čepi je od 95- do 99-odstotna. Lepilo raztopimo oziroma očistimo z alkoholom, nikakor pa ne z acetonom, saj ta predvsem na plastiki pušča madeže. Pri tem je zelo pomembna tudi temperatura pločevine. Za vsa suha popravila mora biti temperatura pločevine več kot 15 stopinj Celzija, saj se pri nižjih temperaturah pločevina “upira” do te mere, da lahko pride do pokanja laka. Po popravilu poškodb svetujemo tudi rahlo oziroma nezahtevno poliranje.”

Meja postavljena pri udrtinah večjih od 8 cm

Po evropskih normativih se suho popravilo poškodb od toče izvaja pri udrtinah, kjer premer ne presega več kot 8 cm. Mojster pojasni: “To je res nekako mejna vrednost, da ne pride do pretegnjenosti pločevine. Pri večjih kraterjih se po izvleku namreč pločevina napne navzven, kar se opazi kot izboklino. Pri tako velikih udrtinah že pri nastanku poškodbe obstaja velika nevarnost pokanja laka, zato je potrebno klasično ličarsko popravilo z lakiranjem. Zaradi zavarovalniške cenitve škode po Eurotaxu se pri nas s suhim popravilom popravlja udrtine velike do 5 cm, tehnologija pa je, kot rečeno, zanesljiva do kraterjev premera 8 cm.”

Na popravilo preden se lak navadi na novo obliko! Člani AMZS imajo popust.

Glede na strategijo celovitega pristopa mobilnosti bo po besedah vodje servisa Jurija Kočarja AMZS v vseh enotah ponudil tudi hladna oziroma suha popravila pločevine. “Seveda ne gre za urgentno popravilo. Je pa kljub temu pomembno, da se poškodbe čim prej popravijo, saj se drugače lak “navadi” na novo lego. Vsak dan je barva na vozilu starejša, kar pomeni, da zaradi vpliva poškodbe in okolja lahko tudi hitreje popoka površina ob ali na mestu poškodbe. Zato svetujemo, da se tovrstne poškodbe odpravijo najpozneje v letu dni po nastanku, sicer lahko pride do težav pri popravilu. Problem predstavlja tudi zima, saj je suha popravila nemogoče izvajati v hladnem vremenu. Zato je pozimi nujna ogrevana delavnica, da ne pride do razpok na laku.”

Folija ne ščiti pločevine, plastike se ne da popravljati na suho

Priljubljene polepitve s folijami ne zaščitijo pločevine pred točo. AMZS strokovnjak pojasni: “Folija predstavlja dodatno težavo pri popravilu, saj se poškodb ne da popraviti, dokler se folija v celoti ne odstrani. To seveda pomeni dodatne stroške in čas. Pri tem je zelo pomembno, da se folijo odstrani previdno, sicer lahko pride do poškodb laka. V tem primeru suho popravilo ni več mogoče.” Tudi od toče poškodovane plastične obloge se še vedno popravlja po klasičnem ličarskem postopku za popravilo plastike, saj zaradi fizikalnih lastnosti plastike suho popravilo ne zagotavlja 100-odstotne sanacije nastalih poškodb ob toči. Pločevina je veliko bolj odzivna kot plastika, pojasnjuje AMZS strokovnjak. Poseben izziv za suha popravila predstavlja tudi aluminij: “Uspešno popravimo tudi aluminijaste površine, so pa ta popravila bistveno težja in zamudnejša ter približno 20 odstotkov dražja kot sanacija poškodb na klasični avtomobilski pločevini.”

Juri Kočar opozarja tudi na razlike v kakovosti stekel: “Imeli smo primer, ko smo v popravilo dobili več avtomobilov iz iste lokacije, kjer je klestila debela toča. Postali smo pozorni na poškodbe vetrobranskih stekel, saj je le nekaj avtomobilov imelo popokana stekla. Izkazalo se je, da so bila vsa poškodovana stekla vgrajena naknadno oziroma je šlo za zamenjana stekla. Avtomobili s stekli tovarniške vgradnje niso imeli poškodovanih steklenih površin."