Na cestah vse več električnih koles in skirojev

Pogled na slovenske ceste in pločnike potrjuje, da se je električna mobilnost začela tudi pri nas - a ne zaradi še vedno sorazmerno majhnega števila električnih avtomobilov, pač pa zaradi razmaha električnih koles in električnih skirojev …

O električni mobilnosti na dveh kolesih smo v Motoreviji že večkrat pisali; nazadnje lani, ko smo primerjali zložljivo električno kolo in električni skiro.

Električni skiro - rešitelj prometnih težav?

Predvsem slednji so v zadnjih mesecih postali zelo priljubljeni in vsaj po Ljubljani je opaziti čedalje večje število tihih, a hitrih električnih vozilc, ki švigajo med pešci, kolesarji in tudi avtomobili.
Kako priljubljeni so, priča tudi ponudba trgovcev s tovrstnimi vozili, ki so v trgovinah menda zelo iskano blago, še zlasti, če imajo nizko ceno. Ponujajo jih tudi že naftni trgovci, na voljo so v nakupovalnih shemah za točke in še marsikje drugje.

A še bolj kot pri nas se električni skiroji uveljavljajo v tujini oziroma v večjih tujih mestih in urbanih središčih, kjer kot gobe po dežju rastejo sistemi izposoje električnih skirojev. Jasno, k menda izjemno lukrativnem poslu so pristopili že vsi veliki “igralci” na trgu mobilnosti - tudi ameriški Uber, ki izposojo skirojev v ameriških mestih ponuja prek svoje aplikacije za mobilnike.

Kdor pozorneje spremlja dogajanje na tem področju, je zagotovo prebral, da je trg souporabe skirojev tudi že zahteval prve žrtve - tako pri poslovanju ponudnikov souporabe električnih skirojev (nekateri so že propadli) kot tudi med uporabniki - zaradi nesreč in poškodb.
Kljub temu se električni skiroji (in električna kolesa) že predstavljajo kot rešitev za prometne in transportne zagate velikih urbanih središč - tako v povezavi s skrbjo za čistejše okolje kot pri reševanju preobremenjenih sistemov javnega prometa in zmanjševanju števila avtomobilov na ulicah. Kako učinkoviti so oziroma bodo pri tem v resnici, bo pokazal čas.

Uporaba električnih koles raste

Trg električnih koles ne doživlja tako ekplozivne rasti, je pa ta zato bolj stalna. V nekaterih kolesarsko razvitih državah zahodne Evrope je prodaja električnih koles že presegla prodajo klasičnih koles in nič ne kaže, da bi se krivulja rasti poravnala ali obrnila navzdol. Tudi ponudba je vse pestrejša, kar pomeni, da je mogoče najti tudi cenovno ugodne izdelke.

Začetek električnega kolesarskega “buma” se dogaja tudi že pri nas, a še ne dovolj odločno, da bi se s tem začeli ukvarjati deležniki naše prometne politike in prometne varnosti. V rubriki Zdravje smo na primer skušali osvetliti senčno plat električne dvokolesne mobilnosti - porast nesreč električnih kolesarjev in porast poškodb, ki jih že nekaj časa opažajo na tujih kolesarskih stezah in ulicah. Pri nas po besedah strokovnjakov še nimamo tega problema, se bo pa s še večjim številom električnih kolesarjev prej ali slej pojavil.

Vaše mnenje ...

Čas za prevetritev prometne zakonodaje?

Z električno dvokolesno revolucijo se pri nas - razen trgovcev - resneje ne ukvarja še nihče - tudi ne krojači prometne politike in prometne varnosti. Električna kolesa imamo sicer v zakonu: vemo, kakšna so lahko, kje lahko vozijo in kdo jih lahko upravlja, a zdi se, da pri tem zanemarjamo dejstvo, da električna kolesa niso povsem enaka tistim na nožni pogon. Predvsem pa niso enaki kolesarji za krmilom obeh različic koles: električna kolesa so na primer osvojili starostniki, ki so sicer že nehali kolesariti, zdaj pa so se znova pognali na kolesarske steze in ceste - in to s hitrostjo 25 km/h, kolikor jih požene električni motor. Kombinacija nespretnosti, hitrosti, neupoštevanja prometnih pravil in povečanega števila kolesarjev na ulicah in cestah lahko hitro pripelje do nevarnih bližnjih srečanj z ostalimi vozili v prometu.

Vsekakor bi bilo smiselno odpreti javno razpravo o prilagoditvi prometnih pravil, ki bi upoštevala to povsem novo kategorijo udeležencev v prometu. Ne samo električnih kolesarjev - tudi uporabnikov električnih skirojev, ki se po sedanji ureditvi lahko premikajo po kolesarskih stezah in pločnikih, po cestah pa ne - čeprav se premikajo enako hitro kot kolesarji. Na pločnikih morajo voziti sicer bistveno počasneje, a pogled na ljubljanske pločnike odkrije, da tega seveda nihče ne upošteva.

Morda bi bil zdaj tudi pravi čas, da nadaljujemo tudi razpravo o obvezni rabi zaščitne čelade - električni kolesarji so zaradi prej naštetih vzrokov prvi, ki bi jim takšen predpis res zelo koristil …

Varno na električno kolo

Nasveti za varnejše kolesarjenje

Zaradi lahko dosegljivih in sorazmerno velikih hitrosti ter večje mase električnega kolesa velja za varno kolesarjenje upoštevati nekaj nasvetov:

Najem električnega skiroja ...

V Ljubljani je zaživel sistem izposoje električnih skirojev Flox

V Ljubljani je pred kratkim zaživel sistem izposoje električnih koles Flox. Sistem je zasnovan v prostem toku, kar pomeni, da si skiro izposodite tam, kjer je na voljo, z najemom pa zaključite kjerkoli želite. Izposoja poteka prek posebne aplikacije Flox za pametne mobilnike, kjer so prikazani prosti skiroji in njihova lokacija; ko pridete do skiroja, je treba poskenirati posebno kodo, zaledni sistem pa na daljavo odklene ključavnico skiroja in lahko ga začnete uporabljati. V trenutku nastanka tega članka je bilo na voljo več kot 20 skirojev na različnih lokacijah v Ljubljani.

Cena najema skiroja je sestavljena iz dveh postavk: 80 centov stane odklepanje, nato pa je treba za vsako minuto uporabe odšteti 10 centov. Primer: če si skiro izposodimo za 30 minut, nas bo to stalo 3,8 evra. Na upravitelja sistema smo poslali nekaj vprašanj, a se nanje ni odzval.