Avti kmalu še varnejši?

Sodobna in učinkovita varnostna oprema naredi avtomobile bolj varne – to javnost zdaj že dobro ve. Evropski avtomobilski klubi – med njimi tudi AMZS – se že vrsto let trudimo, da bi bilo čim več avtomobilov opremljenih s sodobno varnostno opremo in varnostnimi pripomočki, pa tudi, da kupcem avtov za to ne bi bilo treba dodatno segati v žep. Tudi po naši zaslugi morajo biti na primer vsi novi avti serijsko oziroma tovarniško opremljeni z ABS in ESC. A zgolj ABS in ESC nista dovolj: kmalu bodo morali avtomobilski izdelovalci v svoje avtomobile vgrajevati še več varnostnih pripomočkov. Tako so namreč sklenili evropski prometni ministri na nedavnem srečanju na temo prometne varnosti.

Z varnostjo na cestah nimamo težav le v Sloveniji, pač pa tudi v drugih evropskih državah. Leta 2010 so se države članice Evropske skupnosti zavezale, da bodo v desetih letih zmanjšale število žrtev prometnih nesreč za polovico. Podobno zavezo – Desetletje za večjo varnost na cestah 2011 – 2021 – smo deležniki cestnega prometa in varnosti predstavili in podpisali tudi pri nas. A v zadnjih letih se je zmanjševanje žrtev prometa v evropskih državah ustavilo, pri nas pa se je število žrtev prometnih nesreč začelo celo povečevati. Očitno je, da je trud za večjo varnost na cestah izgubil svoj zagon.

Srečanje evropskih prometnih ministrov pod vodstvom komisarke Violete Bulc

Zadnje dni marca je bila na Malti konferenca evropskih prometnih ministrov, predstavnikov FIA in nekaterih drugih deležnikov prometne varnosti pod vodstvom evropske prometne komisarke Violete Bulc. Srečanja sta se udeležila tudi slovenski minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, in generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Robert Štaba.

Tema srečanja je bilo prav zaskrbljujoče stanje evropske prometne varnosti; prometni ministri, predstavniki FIA in ostali udeleženci srečanja so imeli pred seboj jasno nalogo – predlagati izboljšave in sprejeti ukrepe, ki bodo zajezili poslabšanje prometne varnosti in kazalnike znova obrnili navzgor. Redno srečanje na to temo je bilo sicer načrtovano v začetku prihodnjega leta, a na pobudo evropske prometne komisarke Violete Bulc so se prometni ministri dobili že leto prej.
Da srečanje na visoki politični ravni ni bilo zgolj vljudnostno druženje, dokazujejo konkretni predlogi oziroma ukrepi, ki bodo v bližnji prihodnosti vplivali tudi na prometno varnost pri nas. Kaj so sklenili evropski prometni ministri?

Tehnologija, ki rešuje življenja: sistem za zaviranje v sili

Mednarodna avtomobilistična zveza FIA, v katero so včlanjeni evropski avtomobilski klubi, tudi AMZS, je evropskim prometnim ministrom in evropski komisiji predlagala, naj v bližnji popravek skupka varnostne zakonodaje (General Safety Regulation) vključi tudi obvezno vgradnjo sistema za samodejno zaviranje v sili (AEB – Autonomous Emergency Braking) v vse nove avtomobile, ki so naprodaj na trgih Evropske skupnosti.
Sistem za zaviranje v sili se je v zadnjem času uveljavil kot zanesljiv in učinkovit varnostni sistem, ki pri nižjih hitrostih lahko prepreči ali omili posledice trka z naletom – pri ADAC so ugotovili, da je takšnih nesreč med vsemi prometnimi nesrečami skoraj četrtina, po podatkih britanskih zavarovalnic pa se približno 70 odstotkov nesreč z naletom konča s poškodbami vratnih vretenc udeležencev.

Večina nesreč z naletom se zgodi pri razmeroma nizkih hitrostih, kar lahko omilijo in preprečijo tudi preprostejši sistemi za samodejno zaviranje v sili, ki uporabljajo preprosta laserska tipala (LIDAR). Po podatkih FIA so takšni sistemi razmeroma poceni in za avtomobilske izdelovalce ne bi smeli predstavljati velikih stroškov, če bi jih morali vgraditi v vsak nov avto (nabavna cena takšnih sistemov ne presega 100 evrov). Dodatna prednost sistemov za zaviranje v sili je tudi možnost povezovanja z drugimi varnostnimi sistemi, na primer z zmogljivejšimi sistemi za prepoznavanje pešcev ob cesti, z radarskimi tempomati za samodejno vzdrževanje varnostne razdalje in ostalimi varnostnimi pripomočki.

Glede na pozitiven sprejem predloga lahko pričakujemo, da bo sistem za zaviranje v sili naslednji od varnostnih pripomočkov, ki bo ob ABS in ESC postal del obvezne oziroma serijske opreme vseh novih avtomobilov na evropskih trgih.

Opozorilniki na nepripetost varnostih pasov: zakaj samo spredaj?

V državah Evropske skupnosti se morajo potniki na zadnji klopi pripenjati že vsaj deset let – a se pogosto potniki zadaj ne pripenjajo. Z nepripenjanjem potnikov zadaj se redno in pogosto srečujemo tudi pri nas, saj je raven pripetosti potnikov zadaj bistveno manjša od pripetosti voznika in sovoznika. Še bolj zaskrbljujoče je, da to (pre)pogosto velja tudi pri prevozu otrok, o čemer smo v Motoreviji pogosto pisali. Organizacija Euro NCAP, ki ocenjuje varnost avtomobilov na preskusnih trkih, že dlje časa pri svojem ocenjevanju upošteva tudi vizualni prikaz zasedenosti sedalnih mest v avtih – vse več avtomobilskih izdelovalcev v svojih avtih ponuja takšen prikaz zasedenosti sedalnih mest. A zvočno opozorilo na nepripetost potnikov zadaj je vseeno precej redek del opreme avtomobilov; sistem zvočnega opozarjanja namreč deluje na podlagi podatkov tipal v sedalih zadnjih sedežev, teh pa avtomobilski izdelovalci ne vgrajujejo v zadnja sedalna mesta.

Predlog FIA je torej jasen: vsi avtomobili morajo biti opremljeni z zvočnim opozorilom nepripetosti potnikov zadaj. Tehnologija takšnih sistemov je poznana in stroškovno ugodna, zato lahko pričakujemo, da bo kmalu postala del obvezne opreme v osebnih avtih.

Nevarni trki v steber

Avtomobilski izdelovalci dobro vedo, kako je treba zasnovati avto, da bo dosegel dober rezultat na Euro NCAP preskusnih trkih. A ne zgodijo se vsi trki po scenariju, kakršen velja za Euro NCAP preskusni trk: o tem smo v Motoreviji že večkrat obširno pisali. Med pogostimi scenariji v resničnem prometu so tudi bočni trki v stebre oziroma drevesa, ki s svojo majhno površino, a čvrstostjo ovire pogosto močno vplivajo na posledice trkov oziroma izletov s cest. Sedanji protokol Euro NCAP obsega bočni trk v precej širšo oviro, ki z večjo površino drugače vpliva na trdnost potniške kletke avtomobilov. Ožji steber, drog ali drevo zato pogosto precej huje poškoduje avto – in potnike v njem. Dodatni preskusni trk v steber bi zato prisilil avtomobilske izdelovalce v snovanje še čvrstejših avtomobilov.

Zadnji del tovornjaka – smrtna past za avtomobile

V Motoreviji smo že pred dobrimi desetimi leti pisali o nevarnih zadkih tovornih vozil; v preskusnem trku avta z zadnjim delom tovornjaka smo ugotovili, da se avto zagozdi pod visok zadnji del prikolice vlačilca, pri tem pa potniki v avtu lahko utrpijo usodne poškodbe. Že dlje časa morajo biti prikoličarji zadaj opremljeni s posebno varnostno prečko, a v našem preskusnem trku smo ugotovili, da takšna zaščita ni dovolj učinkovita. Evropskim prometnim ministrom in evropski komisiji je zato FIA predstavila predlog, da bi morali biti tovorni prikoličarji opremljeni z modificiranimi zaščitnimi prečkami, ki bi bile postavljene nižje (največ 45 cm od tal) in pomaknjene za 10 cm naprej; takšna postavitev bi preprečila, da bi se osebni avto pri naletu v prikolico zaril pregloboko naprej. Tudi ta predlog ne predstavlja velikih stroškov za izdelovalce prikolic, zato lahko pričakujemo, da bo sprejet.

Deklaracija evropskih prometnih ministrov za večjo varnost na cestah

Evropski prometni ministri, ki so se udeležili varnostne konference na Malti, so ob koncu srečanja objavili skupno deklaracijo o varnosti na evropskih cestah. V celoti jo lahko preberete na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/transport/road_safety/sites/roadsafety/files/valletta_declaration_on_improving_road_safety.pdf, iz deklaracije pa velja izpostaviti nekaj poudarkov.

Članice EU si bodo še naprej prizadevale za razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč, a tudi za zmanjšanje števila težje poškodovanih v prometnih nesrečah. Prav tako si bodo prizadevale za več sodelovanja med državami, za večjo vključitev pešcev in kolesarjev v prometne in infrastrukturne načrte, za izboljšanje cestne infrastrukture, za podporo tehnologijam avtonomne vožnje in povezanih avtomobilov, pa tudi za postavitev novih prometno-varnostnih ciljev za obdobje po letu 2020.

Evropski komisiji so prometni ministri naložili, naj vzpostavi strožje varnostne standarde avtomobilskim izdelovalcem, pripravi novo politiko prometne varnosti za obdobje po letu 2020, naj skuša poenotiti prometno-varnostno zakonodajo članic EU, naj razišče vse vidike avtonomne in povezane vožnje in naj poskrbi, da bodo posamezne članice EU prometni varnosti namenile ustrezna finančna sredstva.