Kam peljemo?

Da je epidemija novega koronavirusa do temeljev zatresla našo družbo (in ves preostali svet), je zdaj jasno vsakomur. Pesimistom se zdi, da se je svet ustavil, bolj optimistični med nami trenutno krizo jemljejo kot kratkotrajni predah: kmalu bo vse tako kot prej.

Pa bo res? Vsaj v avtomobilskem svetu še dolgo ne bo tako, kot je bilo prej: marca je bila prodaja novih avtomobilov pri nas za več kot 62 odstotkov manjša kot marca lani, v državah EU pa je bil padec prodaje večji od 51 odstotkov. Aprila bodo rezultati še slabši.
Se lahko poberemo iz tako globoke luknje? Vlada je prav na dan, ko nastaja ta uvodnik, sprostila nekatere ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa pri nas. Odslej so pravila prehajanja med občinami malo ohlapnejša, odpirajo se nekatere trgovine - tudi specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov -, sproščena je tudi prepoved opravljanja tehničnih pregledov in ostalih postopkov v zvezi z registracijo motornih vozil. Glavne ovire za zagotavljanje (osebne) mobilnosti so s tem torej odpravljene, a to še ne pomeni, da se bo tudi avtomobilski posel vrnil v svoje kolesnice. Pandemija novega koronavirusa bo imela namreč daljnosežne posledice za avtomobilski trg - še dolgo po tem, ko bodo avtomobilske tovarne znova v celoti zagnale svoje tekoče trakove in vzpostavile oskrbovalne verige. Največja težava bo nedvomno manjše povpraševanje po novih avtih; negotovi časi pred nami, recesija in večja brezposelnost zagotovo ne bodo gnale kupcev v avtomobilske prodajne salone. Kogar skrbi prihodnost, pač ne razmišlja o nakupu novega avtomobila.

Kako bo slovenska avtomobilska (po)krajina videti čez leto ali dve, je težko napovedati. Upamo pa si trditi, da na slovenskih cestah ne bo bistveno več električnih in elektrificiranih avtomobilov, kot jih je danes. Pa za to napoved ni v celoti kriva pandemija koronavirusa: Eko sklad, ki s subvencijami spodbuja tudi nakupe električnih vozil, je še pred nastopom pandemije znižal finančne spodbude za nakup električnih vozil in jih povsem ukinil za nakup priključno-hibridnih vozil. Če k temu prištejemo še predlog novega zakona o davku na motorna vozila (tega bodo morali sprejeti še letos), ki izdatneje obdavčuje prav električne avte, se ne moremo znebiti občutka, da država potiho izvaja 180-stopinjski obrat na poti proti znižanju izpustov v prometu, povečanju deleža električnih vozil v voznem parku in doseganju okoljskih ciljev v kar nekaj uradnih strategijah o varovanju okolja.
V katero smer torej peljemo?