25 let po prvem audiju RS (RS2), 20 let po prvem audiju RS6 in - kar je še pomembneje - kakšne štiri leta pred trenutkom, ko bo Audi prenehal razvijati motorje na notranje zgorevanje, smo sedli za volan najboljšega RS avtomobila, ki je kadarkoli zapustil Audijevo tovarno v Neckarsulmu. Da je bil naš RS6 opremljen z Akrapovičovim športnim izpuhom iz titana, je sicer naključje, a lahko bi bila tudi ironija: kot da bi nam ponudili še zadnjo priložnost, da uživamo v pristnem zvoku športnega motorja na notranje zgorevanje, preden ga zamenja komaj slišno cviljenje elektromotorjev ali - kar je še huje - umetno ustvarjen zvočni ponaredek iz zvočnikov.
Upam, da tole naše druženje z Audijevim superšportnim karavanom res ni bil labodji spev oziroma konec enega najboljših V8 motorjev, z njim pa tudi nekaj desetletij klasičnega nemškega motoroznanstva. Če bo Audi klasične motorje res razvijal le še do leta 2026, potem pa se bo povsem posvetil električni mobilnosti, je zelo verjetno, da svojega osemvaljnika ne bo več razvijal naprej. Prvi Audijev V8 motor je na ceste zapeljal v nosu limuzine audi V8 leta 1988 - takrat še s prostornino 3,6 litra in s 184 kW oziroma 250 KM. Pozneje so motorju povečevali prostornino in moč ter mu dodali turbinske polnilnike - vse do trenutne biturbo različice za RS6 s prostornino 4 litre, močjo 441 kW oziroma 600 KM in največjim navorom 800 Nm. 4-litrski TFSI V8 poleg audija RS6 (v več zmogljivostnih različicah) poganja še vrsto drugih zmogljivih avtomobilov - od Porschejeve panamere do Bentleyevega continentala GT in Lamborghinijevega urusa.
Volk v ovčji koži?
Ko je Audi sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja karavanski različici A4 in A6 preimenoval v avant, je sicer utilitarno karavansko karoserijo naredil športno in privlačno. Najnovejši RS6 avant je verjetno vrhunec karavanske športne estetike; že tako všečnemu A6 avantu so za 8 cm razširili boke, povečali kolesne odprtine, da lahko objamejo 22-palčna kolesa in mu nadeli zajetnejša spojlerja spredaj in zadaj. RS6 avant na cesto gleda odločno z LED žarometaoma z laserskima segmentoma dolgih luči, na cesti pa stoji po dirkaško široko. Skozi odprtine platišč se občasno posvetijo rdeče 10-batne čeljusti velikih keramičnih zavornih kolutov, pogled od zadaj pa ne more mimo dveh velikih ovalnih zaključkov Akrapovičevega izpušnega sistema iz titana - ki sta opomin, da gre za zelo zmogljiv športni avto. Sicer pa tudi v tako ekstremni različici RS6 v osnovi ostaja prostoren družinski karavan s 565-litrskim (1680-litrskim, če naprej prevrnemo naslonjalo zadnje klopi) prtljažnikom in prostorsko razkošno zadnjo klopjo. Razen v tkanino iz mikrovlaken odetega volanskega obroča, zelo udobnih prednjih športnih sedežev in v prava ogljikova vlakna odete poličke pred sovoznikom notranjost RS6 ni dosti drugačna od notranjosti običajnih A6.
Zakaj sploh omenjamo nejgovo sorodstvo z običajnim A6 avantom s katerim si sicer deli le streho, sprednja bočna in prtljažna vrata? Ker RS6 kljub svojim zmogljivostnim in tehničnim superlativom ostaja prostoren in uporaben družinski karavan, superšportnik v družinski preobleki brez kakršnih koli kompromisov glede uporabnosti.
V8 je le ena plat RS6
Kot smo že zapisali, čudovit 4-litrski bencinski V8 z dvema turbinskima polnilnikoma in s 600 konji ni najbolj osupljiv del tega avta, pa čeprav premore tehnologijo izklopa dveh valjev pri majhnih obremenitvah in 48-voltni blagi hibridni sistem - in čeprav je zaslužen za superšportne pospeške: 3,4 sekunde do 100 km/h in približno 12 sekund do 200 km/h. A odlični pospeški v dobi električnih avtomobilov niso več nič posebnega. Hkratna vrhunska vozniška izkušnja, ki začara z natančno vodljivostjo, oprijemom, lego na cesti, dinamiko pri menjavi smeri in voznim udobjem, je precej redkejša. Pravzaprav tako redka, da podobnih talentov ne premore noben drug avto tega razreda. Tako ali tako ima RS6 le enega pravega tekmeca - Mercedesov razbijaški karavanski AMG E63, kateremu pa ob za odtenek boljših zmogljivostih primanjkuje prefinjenosti audija RS6.
Foto: Strašljivo suveren
RS6 tehta 2,3 tone, a svojo maso odlično skriva; zasluge za to imajo vrhunsko uravnoteženo podvozje, vzmetenje, pogon in krmilni mehanizem. Kot se za audi spodobi, ima RS6 mehanski štirikolesni pogon s sredinskim torsenskim diferencialom, ki deli navor med kolesna para v razmerjih od 70:30 do 15:85 - z osnovnim razmerjem 40:60. V ovinkih mu pomaga še športni diferencial med zadnjima kolesoma, ki je del tehničnega dinamičnega paketa plus, ki sicer serijsko zračno vzmetenje nadomesti z jeklenimi vzmetmi in dinamičnim blaženjem (DRC) ter poveča največjo hitrost na 305 km/h. Ob štirikolesnem krmiljenju, ki do 100 km/h zadnji kolesi obrača za 5 stopinj v nasprotno smer kot prednji, pri višjih hitrostih pa za dve stopinji v isto smer, se podvozje in vzmetenje RS6 brezhibno prilagajata sila različnim voznim razmeram - in razpoloženju voznika. Prav neverjetno se zdi, da zna tako športen avto tako učinkovito gladiti cestne neravnine; potniki sicer čutijo, da sedijo v športniku, a v udobnem voznem programu tudi najbolj razdrapane ceste ne uspejo pretresti notranjosti. Povsem drugače je v enem od obeh RS športnih voznih programov, ki ju voznik sproži z gumbom na volanskem obroču; takrat otrdita blaženje in volanski mehanizem, odpreta se loputi v Akrapovičovem izpušnem sistemu, 8-stopenjski tiptronic preklopi v športni način pretikanja - RS6 pa se spremeni v družinsko raketo, ki se s strašljivo učinkovitostjo izstreli z mesta, pobira kilometre in se upira zdrsu v ovinkih. 10 evrskih tisočakov vredni keramični zavorni koluti zagotavljajo izjemno zavorno moč, predvsem pa odpade strah, da bi se zavore na kakšnih dinamičnih in dolgih spustih lahko pregrele.
Škorpijonov oktet
Akrapovičev izpušni sistem iz titana z oznako evolution line, ki privarčuje 10,4 kg pri teži in motorju doda 16 KM moči ter 18 Nm navora, je verjetno stvar okusa, če ne navdiha; marsikdo utegne biti razočaran nad tem, da se ga v potniški kabini skoraj ne sliši, spet drugi bodo cenili prav to diskretno vzbujanje pozornosti.
Veliko, a tudi preveč?
Vožnja audija RS6 ne zahteva nobenih posebnih vozniških talentov, vsaj dokler se držite odprte ceste s prometom, saj je vožnja udobna, natančna in zelo lahkotna. Morda bi morali med posebne talente prišteti samokontrolo; nekaj jo je treba za vožnjo znotraj prometnih pravil in omejitev; pa ne zato, ker bi imeli osebne težave s prometno disciplino, ampak zato, ker je RS6 v vožnji tako lahkoten in učinkovit.
Za RS6 avant je treba po slovenskem ceniku odšteti 131.420 evrov, preskusni avto, opremljen z vrsto dodatkov in opremskih ter tehničnih paketov, pa je bil vreden 176 evrskih tisočakov. Razprava o tem, če je to ustrezno, veliko ali preveč, je lahko na teh straneh zgolj akademska, mi pa smo naše druženje z njim končali s spoznanjem, da je RS6 eden redkih avtov, pri katerih je njegova privlačnost večja od seštevka posameznih lastnosti …