Zdravje: Ljudje nismo nočne živali

Zdravje

Bleščanje, zamegljenost in druge tegobe voznikov pri vožnji ponoči


Zimske noči so dolge in pozimi se težko izognemo vožnji v slabši vidljivosti. Čeprav se vedno več naših dejavnosti poteka tudi ponoči, so naše oči temu le delno prilagojene, zato ima večina voznikov pri vožnji ponoči kar nekaj težav z vidom. Če k temu prištejemo še pogoste očesne spremembe in bolezni, je lahko vožnja ponoči velik izziv, ki vpliva tudi na varnost.

Bleščanje žarometov nasproti vozečih avtomobilov nekaterim povzroča veliko težav – ne le starejšim. Pri mlajših voznikih je eden od razlogov za bleščanje lahko to, da je pri slabši osvetlitvi ali v temi zenica širša in takrat se lahko pokažejo določene refraktivne napake, ki jih s konvencionalnimi pripomočki ne moremo popraviti, nam je zaupala oftalmologinja Andreja Veselica, dr. med. iz medicinskega centra Vid v Novi Gorici.

Pri mlajših so torej osrednji vzrok za bleščanje optične lastnosti očesa, ki se spreminjajo glede na velikost zenice. In pri starejših? "Vzrok za bleščanje so lahko očesne spremembe oziroma bolezni. Pri starejših (pogosto po 60. letu) je pogost vzrok bleščanja siva mrena”, odgovarja strokovnjakinja.

Ob tej očesni bolezni očesna leča postane motna, svetloba težko prehaja skoznjo in se nepravilno lomi (zato se vid na blizu sprva lahko celo izboljša), vid postopno postaja nejasen ali meglen. Pojavi se lahko bleščanje ob močni svetlobi, težave pri nočni vožnji, slabše razlikovanje barv in celo dvojni vid. Siva mrena je eden najpogostejših vzrokov motnje vida pri odraslih osebah, saj ima po 65. letu z njo težave že polovica ljudi. Razvije se lahko počasi, tako da vozniki morda sprva mislijo, da jim vid peša le zaradi starosti. Nočni vid lahko poslabšajo tudi druge očesne bolezni, kot so glavkom in bolezni očesne mrežnice.

Težave se da omiliti

Če gre za bolezen, pomaga ustrezno zdravljenje. Ob sivi mreni to pomeni menjavo očesne leče. Pri zdravih ljudeh pa se da, kot svetuje Andreja Veselica, težave z bleščanjem omiliti s posebnimi stekli proti bleščanju. "V avtomobilu si lahko pomagamo tudi tako, da prižgemo luč, kajti tako se zenica skrči." Kot nam je še povedala, so za motoriste po njenih izkušnjah boljše kontaktne leče, ker jih ne ovira čelada in imajo širše vidno polje.

Imajo več težav z bleščanjem tudi osebe po laserski operaciji? "Osebe po laserski korekciji vida imajo lahko težave z bleščanjem, vendar je tega bistveno manj kot v preteklosti in v večini primerov se v sklopu nevroadaptacije, ko se živčni sistem prilagodi novemu stanju, omili tudi bleščanje," nam je odgovorila Andreja Veselica.

Pri mlajših voznikih je eden od razlogov za bleščanje lahko to, da je pri slabši osvetlitvi ali v temi zenica širša in takrat se lahko pokažejo določene refraktivne napake

Nismo "nočne živali"

Res pa je tudi, da ljudje preprosto nismo "nočne živali." V mrežnici, ki pokriva približno 70 odstotkov notranje strani očesne stene, so čutne celice za svetlobo. Delimo jih na čepke, ki zaznavajo barve, in na paličice, ki se odzivajo na svetlobo. Sogovornica razlaga:

Ponoči ne zaznavamo barv zato, ker ni svetlobe, ki bi se odbijala od predmetov. Zato tudi večji del mrežnice prekrivajo paličice in se pri slabši svetlobi razširi zenica. 

Ponoči smo tako zaradi širše zenice in optičnih napak (aberacije) višjega reda skorajda vsi malce bolj kratkovidni.

Že če je vid samo nekoliko slabši, vozniki veliko lažje ponoči spregledajo pešca ob cestišču. To se je pokazalo tudi v neki avstralski raziskavi, ker so vozniki nosili leče, ki so posnemale bodisi slabši vid (dioptrijo) bodisi sivo mreno. Ob bleščanju luči so s poslabšanim vidom le v polovici primerov zaznali prisotnost pešca, s sivo mreno pa so ga opazili v komaj 30 odstotkih primerov. Veliko bolj vidni so bili pešci v oblačilih z odsevnimi trakovi, najslabše pa so seveda videli pešce, oblečene v črno. Če so vozniki kljub slabšemu vidu opazili pešca, so ga opazili tudi precej pozneje, ko je bil že veliko bližje.

"Vsekakor svetujem pregled po 40. letu starosti, ker potem začne pešati sposobnost prilagajanja očesa (akomodacija). Oseba se tega zave, ker ji postanejo roke prekratke. S pešanjem akomodacije se pri nekaterih osebah slabša tudi vid na daleč, vendar tega ne opazijo takoj,” pravi Andreja Veselica, dr. med., iz medicinskega centra Vid v Novi Gorici.

Vid naj bo pod nadzorom

Glede na to, kako zelo smo pri vožnji odvisni od dobrega vida, naše morebitne težave z vidom ob slabi svetlobi in drugih poslabšanih razmerah postanejo samo še bolj očitne. Zato nam včasih prav težave pri vožnji pokažejo, da je z našim vidom nekaj narobe.
Andreja Veselica ugotavlja, da kratkovidne osebe zelo hitro ugotovijo poslabšanje vida, medtem ko se pri daljnovidnih osebah, ki ne nosijo optičnega pripomočka, pogosteje dogaja, da poslabšanja vida ne opazijo takoj. To je odvisno tudi od dioptrije in zdravja očesa.
Redni pregledi so zato priporočljivi. Pri mlajši starostni skupini oftalmologinja svetuje pregled ob poslabšanju vida. Pri starejših osebah pogosteje priporoča pregled - odvisno od tega, kakšno je njihovo očesno zdravje. "Vsekakor svetujem pregled po 40. letu starosti, ker potem začne pešati sposobnost prilagajanja očesa (akomodacija). Oseba se tega zave, ker ji postanejo roke prekratke. S pešanjem akomodacije se pri nekaterih osebah slabša tudi vid na daleč, vendar tega ne opazijo takoj,” pravi Andreja Veselica.
Seveda na oftalmološki pregled pride tudi vsak, ki na zdravniškem pregledu v sklopu pridobivanja vozniškega dovoljenja ne vidi dobro. Če so to mlajše osebe in dobijo ustrezen pripomoček, s katerim se jim vid popravi, običajno kar hitro opazijo, ko se jim vidna ostrina spet poslabša. Več težav je pri tistih, ki sprva težav nimajo težav in zato pozneje tudi nimajo obveznih zdravniških pregledov.

Vzrok slabšega nočnega vida so lahko tudi spraskana in umazana stekla očal ali pa umazane, presuhe ali predolgo nošene kontaktne leče (z beljakovinsko oblogo).

Ob utrujenosti je vid še slabši

Še eden od razlogov za težave ob dnevni in še bolj ob nočni vožnji je utrujenost.

Utrujenost očesa je v današnji družbi najpogosteje povezana z bližinskim delom, kot je delo za računalnikom. Vzrok temu je premalo mežikanja, kar povzroča suho oko. Kadar je oko suho, je vid slabši, oči pa utrujene,

še opozarja sogovornica. Zato tudi med vožnjo svetuje pravilno in redno mežikanje.

Suhe oči težave z bleščanjem in slabšo zaznava kontrastov ob šibki svetlobi le še dodatno povečajo. Ob dolgi vožnji in ob vožnji po napornem delu zato ne pozabimo na postanke, saj ti prav pridejo tudi

Pešci naj bodo vidni in previdni

Vidnost ponoči lahko povečajo tudi pešci sami z zavedanjem, da so ponoči manj vidni. Med drugim je pomembno, da nosijo svetla oblačila in odsevnike in da imajo tudi lučko, če hodijo ob neosvetljenih cestah. Strokovnjaki priporočajo uporabo odsevnih teles tudi pri rekreativnih tekačih.

Stara očala in leče

Vzrok slabšega nočnega vida so lahko tudi spraskana in umazana stekla očal ali pa umazane, presuhe ali predolgo nošene kontaktne leče (z beljakovinsko oblogo). Slabo vzdrževani pripomočki za vid lahko naredijo sliko bolj razpršeno, podobno kot pri začetni sivi mreni.

Vaje za oči z žogo. Zakaj pa ne?

Ena od težav nenehnega bližinskega dela, pri katerem uporabljamo samo center vidnega polja, je nezmožnost hitrega prilagajanja pogleda.

Periferni vid lahko zelo preprosto vadimo z žogico:

- ko imam pogled namerno usmerjen naprej, si mečemo žogico na vse strani in jo lovimo. Tako smo prisiljeni v uporabo perifernega vida. Uravnotežena uporaba centralnega in perifernega vida bo pripomogla, da se bomo po delu za računalnikom varneje pripeljali domov, z metanjem žogice pa lahko izboljšamo tudi koordinacijo gibov rok in očesa,
- uporabljamo lahko tudi različne vaje za sproščanje oči. Tudi med postankom z avtomobilom lahko nekaj trenutkov samo sedimo in mirno dihamo, medtem pa si oči prekrijemo z dlanmi. Okolico oči si lahko nato še nežno zmasiramo s prsti,
- da preprečimo suhost oči, ob postanku večkrat zapovrstjo odprimo in zaprimo očesne veke, pri tem pa naj bodo obrazne mišice čim bolj sproščene.

 

Nazaj