Doživetje: Z dacio bigsterjem do najlepših plaž Sardinije

Doživetja

Hibrid namesto jadrnice


Navtiki pravijo, da je 1850 kilometrov dolgo obalo drugega največjega otoka v Sredozemskem morju s čudovitimi peščenimi plažami in turkiznimi zalivi najlepše raziskati z morja in z vetrom v jadrih. Temu sicer težko oporekamo, a tudi avtomobilsko doživetje Sardinije z dih jemajočimi razgledi z obalnih panoramskih cest, gorskih ovinkov in skritih makadamov za volanom učinkovitega hibrida tudi “celinskemu” vozniku ponudi nepozabno mediteransko izkušnjo. Dacia bigster z opremo journey, ki v prevodu pomeni potovanje, se je izkazal kot zelo učinkovit energetski jadralec in predvsem prostoren družinski avto, ki se ne boji mivke, strmine ali grobe podlage pod kolesi. 

Za lažjo predstavo, kako velik otok je Sardinija, je zanimiva neposredna primerjava s Slovenijo. Če bi našo deželo izrezali iz celine in postavili v Sredozemsko morje, bi imela 1382 km obale, Sardinija pa je ima 1850 kilometrov.

Poleg čudovite narave Sardinija navduši še s svojo zgodovinsko in kulinarično raznolikostjo. Nas je med drugim navdušil Alghero - mesto, polno zgodovine, z razkošnim obzidjem. V tem biseru je še danes ostal močan vpliv katalonske tradicije. Sardinija sicer ponuja več kot 7000 arheoloških znamenitosti. Ljubitelji razkošne navtike pa morajo obiskati sloviti Porto Cervo, kjer se metri dobesedno merijo v milijonih. 

Vozniško merilo primerjave velikosti Sardinije in Slovenije

Kot avtomobilsko zanimivost velja izpostaviti dejstvo, da je to edina italijanska pokrajina, ki nima niti kilometra avtoceste; iz severa na jug vodi le dvopasovna hitra cesta. Če našo deželo želite prevoziti počez od Lendave do Pirana, boste ob običajnem prometnem, toku po izračunih Googlove navigacije po najhitrejši poti, dolgi 325 kilometrov, potrebovali 3 ure in 26 minut. Za pot od Olbie, mesta na severu Sardinije, ki ima tudi veliko potniško trajektno pristanišče in letališče, do največjega mesta Cagliarija na jugu, pa boste po najhitrejši poti potrebovali 2 uri in 53 minut ter prevozili 262 kilometrov.

Otok zaradi številnih gorskih cest z neštetimi ovinki in asfalta z odličnim oprijemom zelo cenijo motoristi, ki tam zaradi mediteranskega podnebja lahko uživajo praktično celo leto. Na sardinski mivki se v zimskem času na novo sezono redno pripravljata tudi oba naša najboljša MXGP motokrosista - Tim Gajser in Jan Pancar.  

Plovba 69.500 ton težkega orjaka, ki ga čez Tirensko morje poganja 10,8 MW moči, traja od 8 do 9 ur.

 3,8 km parkirnih mest na 237 metrskem trajektu

Avtomobilsko doživetje Sardinije se začne že v pristanišču Livornu, kjer smo se vkrcali na velikanski trajekt, dolg 237 metrov, v trupu katerega je v več palubah za kar 3,8 kilometra skupne dolžine parkirnih mest, kar pomeni, da vanj lahko zapelje 300 velikih vlačilcev in 1300 osebnih avtomobilov. Na takem trajektu je dovolj prostora za 3000 potnikov, ki imajo na voljo 441 kabin. Plovba 69.500 ton težkega orjaka, ki ga čez Tirensko morje poganja 10,8 MW moči, traja od 8 do 9 ur. Cena povratne vozovnice za trajekt je odvisna od tega, kdaj se odpravite na Sardinijo. Za štiričlansko družino v avtomobilu, dolgem do 5 metrov, je na vrhuncu sezone treba odšteti približno 600 evrov (z nočitvijo v kabini), zunaj sezone pa je povratna vozovnica lahko cenejša tudi za več kot polovico tega zneska.
Pa še opozorilo: ko ladja zapluje v mednarodne vode, bodite pozorni na gostovanja v mobilnem omrežju. Takrat namreč zapustite območje EU in mobilni telefon se vam bo povezal na ponudnika neprizemnih omrežij, ki delujejo na ladjah in letalih. Pri vklopljenem prenosu podatkov to lahko pomeni nepričakovano velik strošek, zato vam svetujemo, da izklopite podatkovno gostovanje.

Foto: Otok turkiznega morja, belih peščenih plaž, gora in jam 

Sardinija je podobno kot Slovenija zelo raznolika po naravni in kulturni dediščini ter poleg izjemne obale ponuja tudi čisto prava planinska doživetja, saj se njen najvišji vrh Punta La Marmora v gorovju Gennargentu, ki je hkrati eden od treh velikih nacionalnih parkov, dviga kar 1834 metrov visoko. Dovolj zgovoren je še podatek, da je četrtina otoka še vedno povsem nenaseljena in ohranja prvobitno naravo, ki je še posebej zaščitena v treh nacionalnih parkih - Asinara, otočje La Maddalena in prej omenjeni gorski masiv Gennargentu. V čudoviti naravi so seveda najbolj izstopajoče in priljubljene sardinske plaže. Verjetno najbolj slavna med njimi je plaža Capriccioli, na kateri so leta 1977 posneli legendarni prizor, v katerem James Bond v športnem lotusu espritu zapelje iz morja.

Med najbolj znanimi plažami, ki ob prvem stiku dobesedno res vzamejo dih - izven sezone zaradi lepote, v sezoni pa zaradi gneče - smo obiskali slovito plažo La Pelosa, ampak hitro ugotovili, da tovrstne prizore brez predhodne spletne rezervacije mesta na plaži in dodatne podloge za ohranjanje bele mivke z malce rasikovalne žilice najdete praktično po celem otoku. Pri najbolj znanih plažah v vrhuncu poeltne sezone oblasti zaradi varovanja narave omejijo dostop na določeno število kopalcev. Zato je potrebno pred prihodom pravočasno izpolniti speltni obrazec. 

Vsak dan na drugo plažo

Na naši poti smo bolj uživali na malce bolj skritih plažah. Kljub temu nikjer nismo bili razočarani in povsod smo uživali v kristalno čistem in toplem morju. Najbolj so nas navdušili skriti zalivi obdanimi z izbrušenimi granitnimi skalami na severu pri rtu Capo Testa. Nikakor naj vas na teh najbolj znanih belo-peščenih plažah ne zgrabi skušnjava nabiranja bele mivke. To je lahko zelo drago in nadzornikov je veliko.
V 12 dneh smo predvsem na severozahodni obali do drugega velikega trajektnega pristanišča Porto Torres proti severu odkrili zares prekrasne plaže, na katerih ni bilo nobene gneče. Teh čudovitih zalivov pod vasicami in kilometrov od valov negovanih peščenih kilometrov je toliko, da lahko v krogu polurne vožnje za vsak dan počitnic najdete svoj rajski kotiček ob morju. Obvezna oprema na teh peščenih obalnih prostranstvih je seveda senčnik, saj pas vegetacije ne sega do valov, kot smo to vajeni na jadranski obali. 
Dostop do nekaterih plaž zahteva avtomobil z malce večjo oddaljenostjo od tal in naš testni bigster je na teh privozih naravnost blestel. Večina plaž ima vsaj delno urejeno, a skoraj povsod plačljivo parkirišče, cena na uro se začne pri 50 centih in sega tudi do 3 evre. Odvisno od zvezdniške oziroma “instagram” prepoznavnosti lokacije in ponudbe ob plaži. 

Foto: Bencinski “jadralec” brez strahu pred valovito podlago

Na morsko avtomobilsko “plovbo” smo se podali z dacia bigsterjem, ki obljublja veliko raznolikosti in uporabnosti. Bigster se je našem popotovanju izkazal s svojo učinkovitostjo; njegov 1,8-litrski bencinski motor, ki mu pri varčnosti pomaga električno samooskbrni hibridni pogon, je na celotni poti v povprečju zahteval le 5,3 litra goriva. Pri tem poudarjamo, da je v to povprečje vključeno tudi 1096 kilometrov avtoceste, od doma do Livorna in nazaj, ter da je bil ob našem aktivnem družinskem raziskovanju njegov velik 600-litrski prtljažnik napolnjen do vrha. Hibridni pogon Renaultove tehnologije e-tech se zdi še za kanček bolj natančno krmiljen kot v renaultih, kar se pozna predvsem pri “električnem” jadranju na avtocestah. Vsota na elektriko prevoženih kilometrov brez iskanja vtičnice je med podeželskimi in obalnimi ovinki Sardinije je dosegla skoraj 50-odstotni delež. Pri tem dvigamo palec za odzivnost pogona in prepričljivo rekuperacijo, ki hitro nadomešča porabljeno elektriko. 


Posebno prijetno pa nas je presenetil z voznimi lastnostmi. Še nobena dacia doslej ni tako razvajala z udobjem - tako po avtocesti kot stranpoteh. Podvozje ohranja ravno pravo ravnovesje med pričakovanim udobjem in robustnostjo. Bigster je dovolj oddaljen od tal in hkrati prepričljiv na avtocesti, ki jo po novem nadzira tudi z aktivnim radarskim tempomatom. Težko si predstavljamo, da bi kateri od bigsterjevih tekmecev za 30.390 evrov ponudil več prostora, energetske svobode in pustolovskega videza. V hudi vročini nas je razvajal z velikim hlajenim predalom v sredinski konzoli, predvsem pa vedno znova navdušil s svojo prostornostjo. Na prašnih makadamskuh cestah Sardinije se je izkazal kot široko uporaben in presenetljivo udoben ter dovolj robusten avto za svobodno raziskovanje

Dacia je z bigsterjem sploh prvič zapeljala v srednji velikostni razred in po preverjenem receptu nove kupce nagovorila s pravo mero lastnosti, kar naj bi racionalni kupec od takega cestnega terenca pričakoval. Bigster s hibridnim pogonom je za občutnih 150 kg lažji od dražjih hibridnih tekmecev. Manjša masa prinaša prednost med ovinki in v lastniškem stroškovniku, saj avto porabi manj goriva. Pogonski akumulator hibridne različice je v prtljažnem dnu in tehta zelo zmernih 45 kg.  Bigster kot največji Daciin model za seboj lahko vleče do 1,5 tone težko prikolico, na strešne nosilce pa je mogoče pritrditi še 80 kg tovora.

 

Ključne besede


DoživetjaDaciahibridni pogondacia bigster

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Oglasna sporočila