Na pedalih: Po Sloveniji z električnim kolesom

Od morja do kraških borovcev, od prekmurskih ravnic do zasavskih vzponov - električno kolo je lahko vstopnica v najlepše kotičke Slovenije za vse kolesarje ne glede na pripravljenost ali leta. Največji prodajni hit med kolesi po letu 2020 so kolesa, ki imajo električni pogon. Ne bomo vas obremenjevali s pravilno izbiro, nakupom in poznavanjem tega tehnološkega čuda, povemo pa vam, kako izkoristiti vse lepote Slovenije s sedeža električnega kolesa …

Kolesarski izlet z električnim kolesom? Najbrž se boste vprašali, v čem pa je sploh lahko razlika? Kolesarski izlet je kolesarski izlet ne glede, kakšno kolo izberete. Že, že, ampak, po lastnih izkušnjah so kolesarji, ki si omislijo in kupijo električno kolo, malce drugačni. Ali so začetniki, novinci v kolesarskem svetu ali pa so nekoč že kolesarili in jih je prehitel čas. Zato sem se v zadnjih letih naposlušal vprašanj, kot je: kam naj grem v Sloveniji na kolesarski izlet z e-kolesom? In sem dvignil levo obrv, ker sem se zasačil v razmišljanju, v čem je razlika med “navadnim” in “električnim” kolesarskim izletom … Potem pa sem se hitro spomnil, da so kolesarji z električnimi kolesa pač omejeni - z elektriko oziroma dosegom. Čeprav imajo neskončno verigo na kolesu, imajo to neskončnost omejeno. Smešno, a ne? A tako je in to je tudi najbrž edina hiba električnih koles - podobno, kot velja za električne avtomobile, mar ne?  

Gremo najprej na morje

Vse, ki živimo v trebuhu Slovenije in ne vonjamo vsak dan slane vode, nas neizmerno vleče na morje. Zato vam bom predstavil krasen morski kolesarski izlet - na koncu vam bom pa še povedal, kje sem dobil idejo zanj.
Začetek izleta, ki ga imenujemo Slovenska Istra, je v Sečovljah. Ne bom vam razlagal, kje morate zaviti in za katerim ovinkom je spust ali klanec, povedal pa vam bom, kje je najbolje začeti in kaj boste vmes videli ter doživeli. V Sečovljah imajo krajinski park, pred katerim je veliko parkirišče; zraven hišice, kjer prodajajo vstopnice in spominke, sta tudi servisna kolesarska postaja s tlačilko in osnovnim orodjem ter polnilnica za e-kolesa, tam pa so tudi stranišča. Tako bi moralo biti povsod …
Izlet je dolg 36 kilometrov, vzpona je za 717 metrov (to so višinski metri), podlaga pa je v celoti asfaltirana. Čas izleta je približno tri ure. Kolesarski krog poteka po teh vaseh in krajih; začnemo v Sečovljah, sledi Parecag, potem so na vrsti Korte, Padna, Puče, Križišče, Šmarje, Gažon, Baredi, Šared, Cetore, spet Korte, potem sledi Seča in že smo nazaj v Sečovljah. Prvih pet kilometrov je klanec, ampak, saj imamo elektriko kot prvo pomoč, kajne? Gre za kolesarjenje po koprskem zaledju, ki ga z avtom zagotovo le redko obiščete. Razgledi, ki se na tem izletu ponujajo, so nepozabni; če doživite čudovito jasen dan, boste videli vse do Gradeža in italijanskih Dolomitov, pa seveda tudi slovensko morje. Oljčniki in vinogradi so stalni spremljevalci. Še namig za ljubitelje vina: v Pučah je doma Tonin, zame eno boljših slovenskih vin. Priporočam.  

Z morja naravnost na ravnice

Na čisto drugem koncu Slovenije je Prekmurje, dežela ob drugačni vodi. Če nam omenijo Prekmurje, ponavadi pomislimo na Moravce oziroma tamkajšnje toplice. Prekmurci kolesarjem priporočijo Sladko pot po Prekmurju. Parkirate na velikem parkirišču pred vhodom v kompleks Term 3000. Iz Moravskih Toplic izlet vodi v Martjance, naprej skozi Andrejce, sledijo Kančevci, Lončarovci, Ivanjševci, Motvarjevci, sledi Bukovnica, Bogojina, Tešanovci in smo spet nazaj v Moravskih Toplicah. Izlet je dolg 40 kilometrov, opravite s 425 metri višinske razlike, cesta je v celoti asfaltirana, izlet pa traja med dvema in tremi urami. Sladka pot se imenuje zato, ker povezuje ponudnike rokodelske dediščine medičarstva in čebelarstva, objekte kulturne in stavbne dediščine ter seveda lokacije naravnih lepot. Nepozabno kolesarjenje je zagotovljeno.

Suha krajina, kje je že to?

Bela krajina nam je v ušesih, za Suho pa se moramo dvakrat popraskati za desnim ušesom, da se spomnimo, kje je to. No, pišem zase. Od Trubarjeve rojstne hiše proti zahodnim obronkom Suhe krajine, prepredene s slikovitimi predstavami nekoč bogatega kmečkega življenja, kraških kotanj in nizkoraslih gozdičev - tako vabijo v turističnem katalogu Suhe krajine. Ime je pokrajina dobila zaradi prepustne prsti, ki leži na apnenčasti podlagi, zaradi česar v vrhnji plasti ostane le malo vode. Zato napolnite bidone. Začnemo v Rašici pri Velikih Laščah, pred Trubarjevo domačijo. Izlet je dolg 55 kilometrov, premagati je treba 700 višinskih metrov, trajalo pa naj bi malce manj kot štiri ure. Podlaga je večinoma asfaltna, nekaj pa je tudi makadama in celo travniških potk. Vmes obiščemo kraje Predstruge, Zagorica, Tisovec, Ambrus, Žvirče, Lipa Kompolje, Podpeč in ob povratku znova Rašico. Na koncu kolesarskega izleta boste zagotovo prepričani, da je “neodkrita” Slovenija najlepša kolesarska dežela na svetu. Tako blizu, pa tako lepo!

Na Kras nas vleče

Kras je škrt z zemljo, z vsem ostalim pa niti slučajno ne. Ta izlet so poimenovali Do pomnika miru. Zahodni del Krasa se ne more pohvaliti s toliko znamenitostmi kot vzhodni, a zato prinaša neprecenljivo izkušnjo kraške tišine, nizkih borovih gozdičkov in redko poseljenih pristnih vasic s kamnitimi hišami. In ravno to nas zanima; kraji, kjer še nismo bili ali pa jih obiščemo zelo, zelo redko. Izhodišče je v Komnu; tam boste zlahka našli primerno parkirišče, največje je zraven osnovne šole in vrtca. Izlet poteka takole: Komen, Sveto, Škrbina, Temnica, Cerje, Lokvica, Opatje selo, Korita na Krasu, Sela na Krasu, Vojščica, Ivanji Grad in nazaj v Komen. Pomnik miru na Cerju je posvečen vsem braniteljem slovenske zemlje, v okolici pa se ponujajo razgledi na vse štiri strani neba; na Jadransko morje, Furlansko nižino, Julijske Alpe in Vipavsko dolino.

Rogličev krog velja prekolesariti

“Romanja v svete kraje so povsod po svetu del tradicije številnih religij, če pa ste vsaj malce naklonjeni neverjetnim uspehom naših kolesarjev v preteklem desetletju, vas vabimo na obisk svete gore prvega od najboljših – Primoža Rogliča in njegove zasavske Svete gore,” so zapisali v vodniku E-kolesarska potepanja.
Na tem izletu boste med drugim prekolesarili tudi kolesarsko stezo med Orehovico in Zagorjem ob Savi, ki je poimenovana po tamkajšnjem častnem občanu Primožu Rogliču. Zasavje sicer ni bilo nikoli kolesarska dežela - dokler se ni pojavil Primož Roglič. Zdaj je to romarska kolesarska dežela; ni ga ljubitelja kolesarstva, ki si ne želi na Rogline ceste. Izhodišče kolesarskega izleta, ki ga imenujemo Rogličev krog, je na železniški postaji v Zagorju ob Savi. Naslednji kraj skozi katerega kolesarimo, je Čolnišče, sledijo Šentlambert, Rovišče, Zasavska Sveta gora, Kostrevnica, Vidrga, Mlinše, Izlake, Kisovec, Podkraj pri Zagorju in Zagorje ob Savi. Izlet je dolg 36 kilometrov, premagati je treba skoraj 900 višinskih metrov, izlet pa traja skoraj štiri ure. 

Po stari vojaški cesti

Poljanska dolina je med najdaljšimi v Sloveniji. Meni se zdi pravcati slovenski kolesarski dragulj. Obstaja tudi Kolesarski krog Gorenja vas – Poljane. Krog je dolg 130 kilometrov, a je tudi razdeljen na tri krajše. Lahko ga prevozite v celoti, ampak morate biti že hudičevo besen kolesar … 
Lahko pa se odpravimo na izlet po stari vojaški cesti, ki je dolg 40 kilometrov in ima nekaj manj kot 900 metrov višinske razlike. Asfalt in makadam sta v razmerju 60:40. Izlet naj ne bi trajal več kot 4 ure. Izhodišče je v Škofji Loki, avto pa lahko parkirate v Puštalu pri nogometnem igrišču. Izlet poteka skozi Zminec, sledijo Visoko pri Poljanah, Poljane nad Škofjo Loko, Javorje, Stari vrh, Mlaka nad Lušo, Suša, Breznica pod Lubnikom in spust nazaj v Škofjo Loko. To je še en izmed kolesarskih izletov, po katerem boste zagotovo potrdili mojim besedam: je sploh lahko kje še lepše? 

Koristno je vedeti …

V uvodu sem omenil, da bom izdal, kje sem dobil idejo za te izlete; z velikim veseljem napišem, da je Mladinska knjiga letos izdala kolesarski vodnik z naslovom “E-kolesarska potepanja”. Avtor Uroš Buh nam je serviral kar 50 kolesarskih izletov, ki so namenjeni kolesarjem, ki uživajo na e-kolesih! Da, klicaj je nujen. V vodniku boste zagotovo našli idejo za odličen kolesarski izlet in še nekaj poduka, kako se jih lotiti. To ni reklama za Mladinsko knjigo, ampak samo izraz veselja, da se je končno nekdo spomnil tudi na kolesarje “električarje”. 

Še moj opomnik; če ne poznate zmogljivosti svojega električnega kolesa, se ne podajajte na opisane izlete.

Najprej kolesarite v bližini doma. Vse dokler se ne prepričate, kako vaše kolo deluje in se obnaša na doma prekolesarjenih turah, se ne podajajte v neznano. V Sloveniji še vedno nimamo interaktivnega zemljevida, na katerem bi videli, kje vse so postavljene polnilnice za električna kolesa. Baje jih je že več kot 400, ampak večina jih ni ob kolesarskih poteh, pač pa v središčih mest in večjih krajev. Ko sem napisal, da izlet traja do štiri ure, sem v ta čas že prištel tudi postanke - in pa zavedanje, da gre električno kolo 25 km/h po ravnem; če smo v dobri kondiciji in razglede požiramo sproti, med poganjanjem pedal, smo lahko na cilju tudi precej hitreje. Zato je tak časovni okvir prilagojen zalogi energije v baterijah naših električnih koles, ne pa kondiciji …