Slovenija, motoristična dežela?

Po uradnih javno dostopnih bazah podatkov o enoslednih motornih vozilih in njihovih voznikih je na naših cestah vse več motociklov in motoristov ter mopedov in mopedistov. Z večanjem njihovega števila raste tudi število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi.

Že pri definicijah se moramo kar potruditi za razumevanje, saj Zakon o motornih vozilih definira mopede ter motorna kolesa, med mopede pa prišteva tudi kolesa z motorjem. Poleg motornih vozil na dveh kolesih med enosledna vozila uvrščamo tudi nekatera vozila s tremi kolesi, o katerih smo v Motoreviji že pisali - trikolesnike in vozila, pri katerih je razdalja med prednjima kolesoma manj kot 50 cm.

Moped oziroma kolo z motorjem je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med mopede spadajo lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon, kolo na motorni pogon, dvokolesni moped in trikolesni moped.

Motorno kolo  (oziroma “dvokolesno motorno kolo”) je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h.

Nekateri le na kolesarske steze

Pravila vožnje določa Zakon o pravilih cestnega prometa. 95. člen zakona določa pogoje za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu.

Vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

Vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, morajo voziti drug za drugim.

Mopedu ali motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za prtljago na največ dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Ta priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet tako, da se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova stabilnost.

Voznik mopeda in motornega kolesa sme prevažati potnika samo, če je na vozilu za potnika vgrajen poseben sedež in stopalke za noge ali če ima stranski priklopnik. Potnik na mopedu in motornem kolesu mora imeti med vožnjo noge na stopalkah.

Koliko motornih koles in mopedov je pri nas?

Konec leta 2019 je bilo registriranih skoraj 62.241 motornih koles, torej klasičnih enoslednih motornih vozil. Poleg teh je pri nas registriranih še 65.812 mopedov oziroma koles z motorjem - vključno z registriranim posebnimi vrstami, kot so trikolesni mopedi in kolesa na motorni pogon. Skupaj je bilo torej registriranih 128.053 motornih koles in mopedov. Za primerjavo: 31. decembra 2019 je bilo pri nas registriranih kar 1.245.012 osebnih avtomobilov.

Povečanje števila registriranih mopedov je zlasti opazno v letu 2017, ko je novela Zakona o motornih vozilih 1. maja 2017 za mopede (kolesa z motorjem) s trajno nazivno močjo pogonskega motorja nižjo od 4 kW in s hitrostjo do 25 km/h predpisala obvezno registracijo.

Na cestah celo leto?

Medletna primerjava registriranih motornih koles odkriva, da vozniki teh pozimi ne odjavljajo: v letu 2019 je bilo v juniju registriranih 62.384 motornih koles, v decembru pa 62.241, kar pomeni, da jih lastniki pozimi odjavijo le približno 150. Med razloge za odjavo lahko štejemo tudi prodajo, poškodbe ali kraje. Pri mopedih in kolesih z motorjem je bilo junija 2019 registriranih 65.387 vozil, konec leta 2019 pa 65.812 - celo več kot junija.

Več motociklov, manj motoristov?

Kljub rasti števila registriranih motornih koles pa z leti postopoma upada število vozniških dovoljenj A kategorije; bolj strmo sta zrasli le številki vozniških dovoljenj A1 in A2 kategorije. Konec leta 2018 smo imeli v Sloveniji 188.970 imetnikov vozniških dovoljenj A kategorije, 126.500 imetnikov vozniških dovoljenj A1 ter 114.500 vozniških dovoljenj A2 kategorije.

Stabilna prodaja novih motociklov

Tudi letna prodaja novih motornih koles (brez mopedov) je po upadu v času gospodarske krize z leti ponovno zrasla na malce manj oziroma malce več kot 3000 motornih koles na leto v letih 2016, 2017 in 2018.

Pridni nabiralci kilometrov

Uradni podatki o prevoženih kilometrih vozil na državnih cestah, kjer večino podatkov zberejo avtomatski števci prometa, podatke za druge odseke cest pa zberejo na druge načine, kažejo, da v zadnjih nekaj letih vozniki motornih koles prevozijo več kot 100 milijonov kilometrov letno - v letu 2018 kar 114,1 milijona kilometrov. Le približno 12 odstotkov kilometrov vozniki motornih koles prevozijo po avtocestah in hitrih cestah, precej več, 88 odstotkov, pa - pričakovano - po glavnih in regionalnih cestah, ki so precej bolj zanimive za motoriste.

Varnost motoristov ne sledi varnosti avtomobilistov

Primerjava absolutnih številk smrtno ponesrečenih uporabnikov osebnih vozil in voznikov motornih koles kaže stalno zniževanje umrlih pri uporabnikih osebnih vozil (voznikih ali sopotnikih), medtem ko številke pri motoristih za obdobje od leta 2010 do 2019 ostajajo pri povprečno 20 umrlih (natančno 20,4) na leto. Motoristi torej ne sledijo trendu avtomobilistov.

Prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi

A vseeno tudi pri motoristih lahko ugotovimo napredek, saj dva relativna kazalnika kažeta izboljšanje varnostne slike: število umrlih ter hudo telesno poškodovanih motoristov glede na število registriranih motornih koles in število umrlih ter hudo telesno poškodovanih motoristov glede na milijon prevoženih kilometrov z motornimi kolesi na državnih cestah. Povedano bolj preprosto: število registriranih motociklov in število prevoženih kilometrov se vsako leto povečuje, število umrlih in hudo telesno poškodovanih motoristov pa ostaja bolj ali manj stalno.

Viri podatkov:

• Ministrstvo za javno upravo, OPSI-Odprti podatki Slovenije, Evidenca registriranih vozil
• Policija
• Direkcija RS za ceste
• Statistični urad RS