Iskanje učinkovitih rešitev!

| Avto-moto

Konferenca srednje in jugovzhodne Evrope o varnosti v cestnem prometu


Več kot 130 udeležencev iz 17 držav se je zbralo na konferenci srednje in jugovzhodne Evrope o varnosti v cestnem prometu, ki je bila v organizaciji Avto-moto zveze Slovenije in DRC – družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije 23. in 24. junija v Ljubljani. Pomen konference je poudaril obisk Violete Bulc, evropske komisarke za promet, ki je tudi nagovorila udeležence, ki so iskali odgovore, kako izboljšati prometno varnost s končnim ciljem, da ceste ne bi več terjale človeških življenj.

V uvodu sta udeležence konference nagovorila tudi Anton Breznik, predsednik Avto-moto zveze Slovenije in Klemen Grebenšek, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo.
John Dawson, predsednik Euro RAP, konzorcija, ki ocenjuje varnost cest, je v svojem prispevku opozoril na dejstvo, da več kot 90 odstotkov prometnih nesreč povzročijo vozniki oziroma drugi udeleženci v prometu, ob tem pa poudaril, da je se je motiti človeško, zato moramo zmanjšati število žrtev na cestah z zasnovo takšnih cest, ki odpuščajo napake voznikov in drugih udeležencev v prometu. To sicer nekaj stane, vendar se vložek večkratno povrne, ker ne nastanejo stroški, ki so povezani s prometnimi nesrečami in njijhovimi posledicami.

Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa RS, je dejal, da nikakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem prometne varnosti v Sloveniji, saj število mrtvih in poškodovanih letos narašča, namesto da bi se zmanjševalo. V agenciji analizirajo stanje, iščejo rešitve, a pravega odgovora, kako izboljšati stanje, še nimajo.

Zelo čustven je bil prispevek doc. dr. Petra Liparja, saj se je osredotočil na 59. žrtev slovenskih cest v letošnjem letu – njegovo študentko Majo, ki je izgubila življenje, ker je zletela s ceste v drevo. Vprašal se je, če je res le ona s svojim ravnanjem kriva, da je postala 59. žrtev ali pa je treba krivdo iskati tudi v neustrezni infrastrukturi. Če na kritičnem mestu ne bi bilo dreves ali bi bila ustrezno zaščitena, bi bile posledice lahko bistveno drugačne. Lipar je tudi odgovoril na vprašanje, kaj je narobe z našo prometno varnostjo: “Ne delamo narobe, a delamo premalo v pravi smeri,” je dejal in ob tem opozoril na nekatera dejstva, ki vplivajo na prometno varnost. Tudi on se je zavzel za gradnjo cest, ki odpuščajo voznikove napake, saj je dejstvo, da so vozniki marsikdaj premalo osredotočeni na vožnjo.

Antonio Avenoso iz ETSC (evropski svet za varnost prometa) je opozoril na nekatera dejstva glede prometne varnosti, še zlasti na okolja v Evropski uniji, kjer je prometna varnost najslabša. Presenetljivo pa se v zadnjem obdobju prometna varnost slabša tudi v nekaterih državah, kjer so imeli doslej zelo dobro prometno varnost, tako da je prišlo do stagnacije števila žrtev prometnih nesreč v državah EU namesto, da bi se zmanjševalo, kot je predvideno z načrtom zmanjševanja žrtev prometnih nesreč na evropskih cestah do leta 2020.

Na konferenci so bili predstavljeni številni ukrepi, s katerimi lahko izboljšamo prometno infrastrukturo in s tem izboljšamo prometno varnost. Sedaj so razlike med državami še velike, po besedah Szabolca Schmidta, ki je pri generalnem direktoratu MOVE (mobilnost in transport) vodja oddelka za prometno varnost, pa si Evropska komisija prizadeva, da bi imeli harmonizirano prometno varnost po vsej EU.

Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, je poudarila, da ima EU jasno zastavljene cilje glede prometne varnosti: do leta 2050 naj bi zagotovili, da na evropskih cestah ne bi imeli več mrtvih udeležencev v prometu, sedaj pa evropske ceste vsak dan vzamejo življenja 70 ljudi. Bulčeva je dejala, da opažajo, da so države, ki so bile doslej zelo uspešne pri zagotavljanju prometne varnosti, stagnirajo ali celo nazadujejo, medtem ko se drugod stanje izboljšuje. Zato je treba narediti sistemski korak pri izboljševanju prometne varnosti s povezovanjem več resorjev (prometa, infrastrukture, sociale, represivnih organov…) in z usklajenim delovanjem narediti pomemben korak naprej. “Evropska komisija dela vse, da najde pravi recept. Mora ga najti, saj nimamo druge izbire,” je dejala Bulčeva. EU je naredila pomemben napredek s tem, da poslej s svojimi sredstvi ne bo spodbujala le gradnje nove prometne infrastrukture, temveč bo del denarja namenjala tudi njenemu vzdrževanju.

Tudi Bulčeva ni mogla mimo ravnanj ljudi, ki so nepredvidljivi v svojih ravnanjih, zato je treba po njenem mnenju večjo vlogo nameniti sodobnim tehnologijam vgrajenim v avtomobile in druga vozila, pa tudi v infrastrukturo, ki lahko preprečijo ali vsaj omilijo marsikatero prometno nesrečo.

Bulčeva je prihodnje leto napovedala tudi vseevropsko konferenco o prometni varnosti na Malti – ko bo ta država predsedovala EU –, na kateri naj bi sprejeli ukrepe, s katerimi bi dosegli zastavljene cilje o zmanjševanju žrtev na evropskih cestah s končnim ciljem brez žrtev leta 2050.

Popoldanski del prvega dne konference je potekal z razpravo v raznih delovnih skupinah, kjer so udeleženci izmenjevali svoja spoznanja in mnenja.

Drugi dan konference je bil namenjen predavanjem in razpravi o ustrezni prometni infrastrukturi kot osnovnemu pogoju varnosti v cestnem prometu, pa tudi o vzgoji, preventivi, zakonodaji, sodobnih tehnologijah za doseganje boljše prometne varnosti. V tem delu konference sta predavala tudi predstavnika AMZS mag. Jure Kostanjšek in France Kmetič.

Ob obisku konferencu je imela evropska komisarka za promet Violeta Bulc tudi nekaj bilateralnih pogovorov. Tako se je pogovarjala tudi s predsednikom AMZS Antonom Breznikom in generalnim sekretarjem AMZS Robertom Štabo o vlogi nevladnih organizacij pri izboljševanju prometne varnosti. Prav tako se je pogovarjala z novim predsednikom konzorcija Euro RAP Ferryjem Smithom.

Skrb za prometno varnost: obisk ministra za infrastrukturo na Vranskem

Dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, se je 8. junija v AMZS centru varne vožnje na Vranskem srečal z vodstvom AMZS, ki mu je predstavilo svoje aktivnosti in predloge za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji. Ministra so seznanili tudi s svojimi izkušnjami na področju zakonsko določenih programov varne vožnje. To so: program za voznike začetnike, program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za izbris kazenskih točk in program za poklicne voznike.

‘Močno smo zaskrbljeni nad stanjem prometne varnosti v državi in iščemo načine, da bi stanje izboljšali. Z AMZS, eno največjih nevladnih organizacij, ki deluje na področju prometne varnosti, usposabljanja in izobraževanja, in Agencijo za varnost v prometu želimo čim bolj intenzivirati sodelovanje za izboljšanje prometne varnosti. Konkretno bomo skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo pregledali najbolj kritične odseke slovenskih cest, ki jih bomo v naslednjih letih izboljšali,’ je povedal minister dr. Peter Gašperšič.

‘Izzivi nas čakajo na več točkah – ena je varnost v cestnem prometu, ki se je v zadnjih mesecih izrazito poslabšala. Sprašujemo se, kaj lahko naredi civilna družba skupaj z državo. Dotaknili smo se tudi izobraževanja voznikov, pa tudi sprememb zakonodaje s področja cest in tehničnih pregledov vozil,’ je dejal Robert Štaba, generalni sekretar AMZS.

Ključne besede

varnostAMZSKonferenca o varnostiamzs

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj