Uvodnik, april 2016

| Uvodnik

Z lepšim in toplejšim vremenom se spremeni tudi slika na naših cestah: vsem ostalim udeležencem se pridružijo še motoristi, kolesarji in uporabniki drugih prevoznih sredstev kot so rolkarji z rolkami ali rolerji, pa uporabniki raznih dvokolesnih prevoznih sredstev ...


Strpnost in uvidevnost

Motoristom ob začetku sezone družba namenja veliko pozornosti z najrazličnejšimi nasveti, izobraževanji, ogrevalnimi tečaji, usposabljanji, pa tudi žegnanji. Kljub temu so se tudi že letos nekatere nesreče motoristov končale tragično.

A prav tako kot motoristi so zelo ranljiva skupina udeležencev v prometu tudi kolesarji. Na njih ob prihodu pomladi kar nekako pozabimo in jih prepustimo, da se znajdejo sami, kot vedo, znajo in zmorejo. Za njih praviloma nihče ne organizira nobenih izobraževanj, kaj šele kakšnega preskusa njihovih sposobnosti. Edino izobraževanje kolesarjev je v osnovni šoli, ko lahko opravljajo kolesarski izpit. Če ga ne, lahko začnejo samostojno kolesariti v najstniških letih, ker je že njihova starost zadostno zagotovilo, da so sposobni voziti kolo tudi v najbolj zahtevnih prometnih situacijah po načelu, da vaja dela mojstra. Dokler se učenje izteče brez nesreče, je vse lepo in prav, a ob napaki ima takšno učenje lahko bolj ali manj hude posledice.

Do kritičnih situacij in celo nesreč pride zaradi različnih vzrokov. Eden izmed njih je nedvomno tudi prometna ureditev za kolesarje, ki je precejkrat takšna, da povzroča konfliktne situacije. Naj jih naštejem le nekaj. Prva je nedvomno potek kolesarskih stez po območjih, ki jih uporabljajo tudi pešci. Še zlasti kritična je taka ureditev v bližini avtobusnih postajališč, ko je pozornost pešcev bolj namenjena avtobusom kot pa kolesarjem. Druga so kolesarske steze z dvosmernim prometom, kar lahko povzroči težave že na preozkih kolesarskih stezah, še bolj pa na križiščih, saj se kolesarji v križišče ali krožišče pripeljejo s strani, od koder jih vozniki ne pričakujejo in niti niso nanje opozorjeni. Do takšnih situacij prihaja tudi na enosmernih cestah za motorni promet z dvosmernim kolesarskim prometom. Tretja so često preozke ceste, zato so kolesarji potisnjeni povsem na rob, kar zahteva njihovo veliko spretnost, pa še takrat je prehitevanje ob nasprotnem prometu zelo nevarno. Četrta so neprimerno speljane kolesarske steze z raznimi ovirami. In še bi lahko našteval.

Načrtovalci prometne ureditve so sedaj uvedli še skupno uporabo prometnih površin, kjer kolesar lahko vozi po sredini voznega pasu, pa tudi poseben prostor za zaustavljanje kolesarjev v križiščih pred avtomobili. Pravijo, da je to uveljavljanje sodobnih smernic sobivanja kolesarjev in motornega prometa. Verjamem, težava je le v tem, da o tem premalo vedo tako kolesarji kot tudi drugi udeleženci v prometu. Več o tem v zapisu na 14. strani.

Seveda pa ne gre tudi spregledati, da dokaj pogosto tudi kolesarji s svojimi dejanji izzivajo konfliktne situacije, saj se premalo zavedajo, da drugi udeleženci v prometu ne pričakujejo takšnih njihovih dejanj, ker so skregana z veljavnimi prometnimi pravili. A tudi vozniki motornih vozil so dokaj pogosto zelo neuvidevni do kolesarjev po pravilu močnejšega in bolje zaščitenega.

Vsekakor bo manj konfliktnih situacij z več spoštovanja, strpnosti in uvidevnosti, kar lahko dosežemo že s tem, da vedno pomislimo, kako bi se mi v takšni situaciji počutili v vlogi drugega soudeleženca v prometu, pa naj bo pešec, kolesar, motorist ali voznik.

Ključne besede

UvodnikmotoristiKolesarjenje

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj