Na pedalih: Kolesarski računalniki

Na poti

Kolesarjeva armaturna plošča - Ker moramo imeti vse zabeleženo, še najbolj pa prekolesarjene kilometre in višinske metre.


Pogled na kolesarjevo krmilo praviloma ni prav nič pust: največkrat ga krasi kolesarski računalnik. Kolesarska armaturna plošča je za kolesarje enako pomembna kot armaturna plošča v avtomobilih za voznike. Vse moramo imeti zabeleženo, še najbolj pa prekolesarjene kilometre in višinske metre. Ne, ti podatki niso moteči, so obvezni in skoraj ne srečaš več kolesarja s prazno, pusto balanco.

Oglas
Oglas

Prvi kolesarski digitalni števci so se pojavili sredi 80. let prejšnjega stoletja. Pred njimi so kolesa krasili analogni, na pletenico zapeti kazalci števci, ki so kazali hitrost in prekolesarjene kilometre. Čudovita reč, a nevarna. Na začetku so kolesarji navdušenje nad digitalno pridobitvijo kazali s pretiranim spremljanjem številk na ekrančku, kar je botrovalo kar nekaj nesrečam. Največ je bilo naletov na spredaj vozečega kolesarja ali kako drugo oviro, ki je kolesar ni zaznal, ko je predolgo gledal številke na ekranu. Prvi števci so bili tudi zelo majhni s težko vidnimi številkami, sploh ob močni dnevni svetlobi. Kratkovidni kolesarji so imeli težave. Njihov firbec je bil velikokrat kaznovan s padcem. Potem so se pojavila športna očala z dioptrijo in kolesarski števci zato niso izumrli. Še več, njihov razvoj se je bliskovito nadaljeval. Še nedolgo nazaj si lahko izbiral med žičnimi in brezžičnimi števci, danes pa žični ne obstajajo več.

Doba pred funkcijo GPS in GPX

Osnovni kolesarski števci so najprej imeli le dve funkciji; merjenje hitrosti in merjenje razdalje. Potem so se izbirniki razširili na vse strani. Najprej je bila dodana štoparica, ura, potem skupni prekolesarjeni kilometri, potem povprečna hitrost vožnje … Več je bilo podatkov, bolj so med vožnjo privlačili poglede, več je bilo nesreč. Kolesar je sicer malokrat priznal, da je padel zato, ker mu je pozornost s ceste vzel pogled na števec, ampak to se je dogajalo, tako kot se dogaja (spet) zdaj, največ med kolesarji na električnih kolesih. 

Še nedolgo nazaj si lahko izbiral med žičnimi in brezžičnimi števci, danes pa žični ne obstajajo več.

Kolesarski računalniki oziroma števci so svoj preporod doživeli z uvedbo GPS signala. Od takrat so postali večji, zmogljivejši in še danes ne vemo, kje se bo razvoj pravzaprav ustavil. Nepogrešljiva je postala tudi funkcije prikaza skupno prevoženih kilometrov. Vsak kolesar je nujno hotel vedeti, koliko kilometrov na leto prekolesari. Ta podatek je bil bolj pomemben od hitrosti in razdalje, vendar zaradi tega podatka kolesarjenje ni bilo nevarno, ker so to številko vedno občudovali, ko so bili že doma na varnem. 

Med najbolj strastnimi kolesarji in med tekmovalci so računalniki postali nujni, ko so dodali funkcijo merjenja srčnega utripa in potem še merilnika moči, ki je danes najbolj čislana funkcija. In potem sta prišla na vrsto GPS (sistem globalnega pozicioniranja) in GPX (oblika datoteke za izmenjavo podatkov GPS). Ti dve funkciji sta danes nepogrešljivi na kolesarskih računalnikih in sta tudi najbolj uporabljeni. Na žalost sta prinesli tudi slabšo varnost kolesarjenja. Pričakovali smo, da bodo težave, vendar se je izkazalo, da so večje, kot smo si predstavljali. Ne samo zato, ker sta ti dve funkciji dodatno odvračali pozornost kolesarja s ceste, ampak ker smo jima tudi preveč zaupali in se ob izgubi signala izgubili. Bere se smešno, vendar se je enako dogajalo tudi motoristom in tudi avtomobilistom, kajne? Ampak, drugače je, če zaideš s kolesom nekje na Pohorju ali pa z motorjem, s katerim si lahko hitro spet v civilizaciji: s kolesom se lahko resno izgubiš - in če prištejemo še utrujenost, zaskrbljenost, lakoto in čas, lahko hitro pride do katastrofe. 

Med najbolj strastnimi kolesarji in med tekmovalci so računalniki postali nujni, ko so dodali funkcijo merjenja srčnega utripa in potem še merilnika moči, ki je danes najbolj čislana funkcija. In potem sta prišla na vrsto GPS (sistem globalnega pozicioniranja) in GPX (oblika datoteke za izmenjavo podatkov GPS).

Kaj je bolje - pametni telefon ali GPS kolesarski računalnik?

S pojavom pametnih telefonov se je hitro povečalo tudi znanje uporabe GPS in GPX funkcij. In s pojavom pametnih telefonov smo se spraševali o koncu življenjske dobe kolesarskih računalnikov. Zakaj bi potreboval števec, če mi pametni telefon z osnovno kolesarsko aplikacijo prikazuje vse, tudi GPS signal in GPX datoteke? In res, zakaj bi imeli dva računalnika, če imamo lahko samo pametni telefon? Na začetku so je večina kolesarjev začetnikov odločila za uporabo pametnih telefonov. Vse dokler niso začeli leteti s krmil, ker nosilci še niso bili odlični, kot so danes. Nosilci pametnih telefonov na krmilu kolesa niso prenesli tresljajev, ki jih doživljamo na zelo slabih podlagah in te drage naprave so letele vsevprek. Potem smo ugotovili, da je pametni telefon predrag, da bi ga uporabljali tudi kot kolesarski računalnik. 

Resni kolesarji imajo v žepu kolesarske majice pametni telefon, na krmilu pa kolesarski računalnik. Da, oboje. Tako pač je to, ko še ne obstaja kolesarski števec, ki bi imel tudi fotoaparat. No, v Garminu so imeli model računalnika s fotoaparatom, ampak uporabniki niso bili zadovoljni s kakovostjo fotografij. Ampak uporaba pametnega telefona je med kolesarjenjem prepovedana. Torej nič pogovorov med vožnjo, lahko pa ga uporabimo kot GPS napravo ali pač kot kolesarski števec. A pozornost kolesarja je še bolj usmerjena v to napravico in kolesarjenje je postalo še nevarnejše.

Danes strastni kolesarji nimajo s sabo pametnega telefona samo zaradi fotografiranja, ampak zato, ker je telefon postal nujen kolesarjev pripomoček, kolesarski računalniki pa so tako izpopolnjeni, da ga še najbolj pameten telefon na svetu ne more zamenjati. Najboljši pametni telefoni stanejo krepko čez tisoč evrov, najboljši kolesarski računalniki pa približno 700 evrov. Precej velik strošek za kolesarsko opremo. Seveda se lahko zadovoljimo s cenejšimi modeli … 

Oglas
Oglas

Preberite navodila! Kolesarski računalniki so postali obvezna oprema in niso več nevarni med kolesarjenjem.

Kolesarski računalniki za namestitev na krmilo se razvijajo tako hitro kot pametni telefoni. Ljudje smo postali dovzetni za tovrstne napravice. Kolesar ima danes na svoji balanci napravico, ki mu pove vse, kar potrebuje za ugodno vožnjo. Da, tudi za varnejšo vožnjo. Kolesar pa mora znati sam preceniti, koliko pozornosti pri vožnji mu ta napravica jemlje. Vse imajo nastavljive funkcije in vsem funkcijam lahko tudi ugasnemo moteče opozorilne signale, ki nas med vožnjo lahko zmotijo. Najnaprednejše napravice nas opozorijo tudi, kako gost promet je za nami - in imajo vgrajene tudi luči, ki svetijo ves čas ter služijokot opozorilni signal, da smo v prometu. Začetnikom svetujemo, da svoj računalnik naštudirajo doma ob pomoči navodil za uporabo do potankosti; le tako bodo lahko med kolesarjenjem osredotočeni le na vožnjo kolesa …

Z AMZS brezskrbni tudi na pedalih

 

 

Do AMZS članstva enostavno prek spleta!

Do poti brez skrbi, doma in v tujini, z le nekaj kliki.

Včlanite se

Ključne besede


kolesarjiKolesarjenjeNa pedalih

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

5

Priljubljenost članka

5

Shrani

Delite s prijatelji