Na pedalih: Subvencije so, polnilnic (še) ni?

Električna kolesa postajajo vse bolj priljubljena oblika prevoza v Sloveniji; kar je spodbudila tudi država s subvencijami za nakup (nekaterih) električnih koles. To bo zagotovo spodbudilo tudi razvoj polnilne infrastrukture; polnilnic za električna kolesa je trenutno še malo, a njihovo število raste. Njihovo natančno število in lokacije je težko določiti, saj se mreža polnilnic nenehno širi. Kje torej lahko napolnimo svoje električno kolo na popotovanjih po Sloveniji? Obstaja več virov informacij, ki uporabnikom pomagajo pri iskanju polnilnih postaj za električna kolesa …

Mirno sobotno dopoldne sem v starem delu Kranja pil kavo s prijatelji, ko sta mimo prikolesarila dva svetovna popotnika na električnih kolesih. In tako kot privlačim vse tegobe tega sveta, tako privlačim tudi kolesarje z izpraznjenimi baterijami na električnih kolesih. Kolesarka je vprašanje, kje lahko napolnita svoji kolesi, seveda namenila prav meni - v angleščini, seveda. Nad mojo frizuro se je prikazal vprašaj, a so me prijatelji za mizo prehiteli: “Saj res! A to v Kranju sploh imamo?” Popotnici sem odgovoril, da je ena polnilnica pred hotelom na Brdu pri Kranju, ampak do tja je  dobrih pet kilometrov in imata najbrž oba premalo elektrike v baterijah in premalo energije v nogah, glede na vso prtljago, s katero sta imela obloženi kolesi. V starem delu mesta polnilnice za električno kolo ni, kar so mi pritrdili tudi prijatelji.  Kolesarska turistka je skomignila z rameni in hudomušno pripomnila, da sta bila prepričana, da je v deželi najboljših kolesarjev na svetu več kolesarskih polnilnic kot pa gostiln. In potem je pogovor za našim omizjem stekel o polnilnicah za električna kolesa v Kranju. Prijatelj je hitel guglati, a našel je samo omenjeno na Brdu. Potem smo razpravo razširili na Slovenijo in kmalu naleteli na presenečenje … 

Društvo električnih kolesarjev Slovenije

Omenjeno društvo, ki ga najdemo na spletu, v predstavitvi zapiše, da je njegovo osnovno poslanstvo “vzpostavljanje mreže polnilnih postaj e-koles izven sistema izposoje. Realizacije in postavitev net zemljevida polnilnih postaj Slovenije, kjer sodelujemo z NCUPjem. Poslanstvo društva je usmerjeno za vzpostavitev osnovne infrastrukture e-kolesarjev, polnilne postaje in kolesarnice za vse kolesarje.”
Slovničnim napakam vkljub je videti, da se v društvu trudijo obveščati javnost o polnilni infrastrukturi za električna kolesa. Kliknili smo na rubriko z naslovom Zemljevid polnilno-servisnih postaj za e-kolesa in naleteli na besedilo, ki govori o tem, da društvo dela na vzpostavitvi slovenske mreže polnilnih postaj za e-kolesa in da se trudijo za vzpostavitev “katastra polnilnih postaj,”  zasnovo “net-zemljevida Slovenije, kjer bodo na voljo lokacije polnilnih postaj za e-kolesa” z dodanim “net-zemljevidom kolesarskih poti”, ki naj bi bili prikazani v brezplačni mobilni aplikaciji.
Torej, zemljevid, na katerem bi bile označene vse postavljene polnilnice za električna kolesa, še ne obstaja. Morali smo se spomniti, kje vse smo srečali polnilnice za električna kolesa. Jaz se spomnim samo tiste, ki stoji ob planinski koči nad vasjo Vrh Svetih Treh Kraljev, torej pod cerkvijo Svetih treh kraljev. Eden od prijateljev je rekel, da jo je videl tudi v Žirovnici ali Zabreznici, tam nekje. Ostali so bili tiho. Ampak, potem smo prišli do sklepa, da te polnilnice sploh niso tako pomembne za slovenske kolesarje, ampak bolj za kolesarske vandrovce, ki prečkajo naše kraje. Ti imajo praviloma s seboj polnilnik baterij, mi, ki kolesarimo z električnimi kolesi doma, polnilnikov ne nosimo s sabo, ker vemo, kje bomo kolesarili in kako dolgo ter ker poznamo svoje kolo in vemo, koliko zdrži baterija ob vseh možnih načinih vožnje. No, najbolj zagrizeni imajo v nahrbtniku rezervno napolnjeno baterijo. Ampak, ti so res redki čudaki. 

Traso je treba prilagoditi zalogi energije in fizični pripravi

Medtem, ko čakamo na zemljevid kolesarskih polnilnic, se velja spomniti nekaj nasvetov za “električne” kolesarje. Vemo, da je poraba električne energije zelo odvisna od načina vožnje, naše telesne teže z opremo vred in konfiguracije terena. Vse to moramo vedeti in poznati. Kaj pa če smo začetniki, če smo si ravno omislili električno kolo? Potem predlagam, da v nahrbtnik ali kako drugo torbo na kolesu nujno vtaknete električni polnilnik. Če vam zmanjka elektrike v bateriji, poiščite najbližjo kavarno, gostilno ali cerkev in prosite za vtičnico. Da bi se izognili nepotrebnim prošnjam, se na vaše električno uživanje podajte po dobro poznanih trasah in na poznane lokacije. Če ste v navodilih prebrali, da baterija zdrži štiri ure ali 120 kilometrov, boste šli na kolesarjenje, ki traja dobri dve uri ali je dolgo slabih 60 kilometrov. Seveda v teh kilometrih oziroma urah ne sme biti “2000 višincev”, ampak veliko, veliko manj …

Kolesarske poti za e-kolesarje so enake kot za vse druge

Med epidemijo koronavirusa sem imel namen napisati vodnik za e-kolesarje po Sloveniji. Ideja se mi je zdela dobra, ker je pač takih kolesarjev vsako leto več na cesti. Ob daljšem razmisleku sem prišel do ugotovitve, da se e-kolesarji v ničemer ne razlikujejo od “navadnih” kolesarjev. Z električnim kolesom se lahko pelješ po povsem enakih oziroma istih poteh in cestah kot tisti, ki še vedno to počne povsem brez pomoči elektrike. Torej; vsi, ki imamo električna kolesa, se vozimo po poteh, ki so ali niso napisane v mnogih kolesarskih vodnikih. Pika.  

Nakup električnih koles subvencionira država

To vam najbrž pove vsak prodajalec koles, pri katerem se zanimate za nakup električnega kolesa. No vsaj upam, da je tako. Pred nakupom električnega kolesa je bistveno, da kupec ve, za kakšen način vožnje bo uporabljal kolo. Treking kolesa niso najbolj primerna za gozdne poti in enoslednice, polnovzmeteno gorsko kolo pa ni najbolj primerno za dolge vožnje po asfaltnih površinah. Pomembna je tudi pravilna izbira velikosti okvirja in zmogljivosti baterije. 
Za električna kolesa, za katere je razpisana subvencija, veljajo določena merila, ki so navedena na spletni strani podjetja Borzen. Najpomembnejše je, da je subvencija namenjena le za nakup mestnih električnih koles, torej koles, ki imajo popolno opremo (luči, odsevniki, blatniki), s komercialnim popustom pa ne presegajo cene 2500 evrov (z DDV). Ob pomoči subvencije torej ne moremo kupiti gorskega, cestno-dirkalnega ali “gravel” električnega kolesa.
Zelo pomembna informacija je tudi, da se z oddajo vloge stranka zavezuje, da prej kot v dveh letih od dneva nakupa kolesa ne bo prodala, 3 leta od dneva nakupa pa je dolžna hraniti vso dokumentacijo, ki je potrebna za oddajo vloge. Večina kolesarjev se že pred nakupom pozanima za ta merila, vsakemu pa ob svetovanju oziroma povpraševanju po primernem kolesu prodajalci razložijo, na kaj morajo biti pozorni pri oddaji vloge za subvencijo.
Ko izberemo primerno kolo, je treba narediti račun, ki je vezan na kupca (ne velja za pravne osebe). Računu priložijo tudi izpolnjeno izjavo in garancijsko knjigo. Ko kupec prejme vso potrebno dokumentacijo, lahko odda vlogo za subvencijo, kateri mora priložiti še sliko celotnega kolesa kot dokazilo o posesti kolesa.
Do tega trenutka se je za nakup subvencioniranih koles odločilo 5854 kupcev; ta podatek je možno najti na spletni strani podjetja Borzen.

Lokalne pobude in občinske investicije

Polnilnice za električna kolesa 

Nekatere občine so se že lotile postavitve polnilnic za električna kolesa. V sklopu projekta "E-nostavno na kolo”, na primer,  so bile v okolici Kamnika postavljene tri polnilnice: na avtobusni postaji Kamnik, pri Bazenu Kamnik in v Motniku. Ob tako skopih informacijah lahko torej sklepamo, da je mreža polnilnic za električna kolesa v Sloveniji še vedno v razvoju. Uporabnikom svetujemo, da pred odhodom na pot preverijo aktualne informacije o lokacijah polnilnic in se seznanijo z možnostmi polnjenja na izbranih poteh. Za najnovejše informacije je priporočljivo spremljati uradne spletne strani ponudnikov polnilnic, občinske portale ter specializirane aplikacije in zemljevide, ki se redno posodabljajo z novimi podatki o polnilni infrastrukturi

Polnilne postaje: Več vrst, razredov in funkcionalnosti

Več podjetij v Sloveniji ponuja polnilno-servisne postaje za električna kolesa. Podjetje Atriva, na primer, ponuja različne modele polnilnic, ki omogočajo polnjenje vseh tipov koles in vključujejo dodatne funkcionalnosti, kot so USB polnilna mesta in orodje za osnovna popravila.