Kako poskrbimo za ustrezno kondicijo samodejnega menjalnika?

Nasveti

#Nasvet: Čeprav prestavlja sam, ni imun na grobo ravnanje …


 

V zadnjih dvajsetih letih se je na naših cestah bistveno povečalo število avtov s samodejnimi, avtomatiziranimi in brezstopenjskimi menjalniki. Ti prinašajo večje vozno udobje in zaščito pogona pred preobremenitvami, a so lahko tudi prava nočna mora ob okvari. Kaj je recept za dobro in dolgo delovanje tega pomembnega pogonskega sklopa?

Samodejni menjalnik je vse pogostejša izbira kupcev, ki se zanj odločajo zaradi udobja v vožnji in dejstva da vse več varnostno-asistenčnih sistemov deluje učinkoviteje v kombinaciji s samodejnim prestavljanjem. To je očitna prednost pri sistemih za preprečevanje naleta s samodejnim zaviranjem, sistemih za prediktivno vožnjo in pri aktivnih radarskih tempomatih ter asistentih za polavtonomno vožnjo v gostem prometu, ki ob pomoči samodejnega menjalnika podpirajo funkcijo ustavi in spelji. Ob vse večjem številu takih menjalnikov se predvsem pri nekoliko starejših vozilih narejenih po letu 2000 pojavljajo tudi okvare, ki so za lastnika lahko precejšen strošek. Nemalokrat je namreč prav samodejni menjalnik tisti, ki povzroči oceno popolne škode oziroma “ekonomsko totalko”, kar pomeni, da strošek popravila preseže vrednost avtomobila. V AMZS tehnično-diagnostičnem centru se izkušeni specialisti diagnostiki ukvarjajo tudi s popravilom okvar v vse pametnejših in kompleksnejših samodejnih, avtomatiziranih in brezstopenjskih menjalnikih. Preverili smo, kako ravnati, da bo samodejni menjalnik dolgo časa deloval pravilno in prestavljal mehko ter zanesljivo.

Ročica klasičnega samodejnega menjalnika s pretvornikom navora. Predvsem veliki cestni terenci prilagojeni vleki težjih priklopnikov imajo vgrajene zmogljivejše 6-, 8- ali celo 10-stopenjske menjalnike, ki brez težav zmorejo delovati pri navoru večjem od 500 Nm.

Redni servis: pozor, olje!

Goran Josifovski, specialist za popravila samodejnih menjalnikov v AMZS tehnično-diagnostičnem centru opozarja, da je zmotno prepričanje, da se olja v menjalniku ne menja: “Mnogi pri prodaji avtomobila poudarjajo, da je olje v menjalniku trajno, pa to ne drži. Menjalniško olje je treba redno menjati in filtre prav tako, če se želimo izogniti morebitnim poznejšim težavam. Olje se s kilometri zgosti, v njem se naberejo razne nečistoče in tudi opilki, ki potem lahko zelo škodujejo v kanalih oziroma elektromagnetnih ventilih, kjer so odstopanja zelo majhna in zato lahko pride do napak v delovanju oziroma do okvar. Te največkrat nastanejo zato, ker ni pravočasno narejen redni servis menjalnika. Nekako najbolj pogosto predpisan interval za menjavo olja v menjalniku je na 60.000 prevoženih kilometrov, je pa seveda to odvisno od vrste menjalnika in načina uporabe.”

Sašo Tomžič in Goran Josifovski, specialista iz AMZS tehnično-diagnostičnega centra, kjer rešujejo številne kompleksne predvsem elektronske okvare vozil.


Goran iz bogate klinične prakse zahtevne diagnostike izpostavi še dejstvo, da diagnostična orodja le redko pokažejo napako v primeru, če je ta posledica iztrošenega olja in filtra v menjalniku. Postopek menjave olja je precej zahtevnejši od tistega pri motorju:

Težave z oljem v menjalniku se kažejo predvsem v slabši kakovosti prestavljanja oziroma odzivnosti menjalnika, lahko pa pride tudi do blokade. Pri menjavi olja je treba paziti tudi ustrezno količino, ne sme ga biti premalo, preveč pa tudi ne, saj potem lahko pride do cukanja, katerega vzrok diagnostično orodje ne zazna. Treba je strogo slediti tovarniško predpisani količini in postopkom menjave ter izbrati tudi pravo olje. Zaradi napačno izvedene menjave olja lahko pri menjalnikih s pretvornikom navora v pretvorniku ostane staro, z nečistočami kontaminirano olje.

Pri nakupu rabljenega avta z samodejni menjalnikom Goran svetuje diagnostični pregled in preventivni oljni servis - menjavo olja in filtrov - menjalnika.

Popravilo elektronskega nadzornega modula menjalnika zahteva veliko izkušenj. Pogled na elektronski modul menjalnika skozi okular mikroskopa. 

Čeprav prestavlja sam, ni imun na grobo ravnanje …

Glede mehanske vzdržljivosti samodejnega menjalnika Goran izpostavi še grobost voznika: “Če si zelo grob do menjalnika, pa čeprav je samodejni, se to lahko pozna. Če pretirano obremenjuješ avto, denimo z vleko preobtežene prikolice, se to seveda prenaša tudi na menjalnik. Načeloma so samodejni menjalniki mehansko kar vzdržljivi, čeprav opažamo, da je v zadnjih letih nekako vse - ne samo menjalniki, ampak tudi motorji - narejeno nekako na mejo, da prenese obdobje trajanja tovarniških garancij. Včasih so avtomobile delali na veliko daljši rok, z več rezerve na posameznih strojnih elementih.”
Na obremenitve menjalnika je treba misliti tudi pri precej priljubljenih modifikacijah oziroma nadgradnjah programske opreme za povečanje moči in navora. AMZS tehnični inštruktor Sašo Tomažič pravi: “Nadzorna enota menjalnika opravlja svoje izračune maksimalnega navora. Nemalokrat je ravno samodejni menjalnik tisti, ki zaradi varnosti omeji določene manipulacije moči in navora. To pomeni, da naknadno povečanje navora v nekaterih primerih dejansko sploh ne pride na kolesa, ker umetna inteligenca menjalnika tega ne dovoli. Ob enem se treba zavedati, da izdelovalci ne vgrajujejo več elementov z določeno rezervo v zmogljivostih, ampak podpirajo le točno določene dimenzije strojnih elementov - vztrajnika in menjalnika. Pri naknadnem povečanju moči in navora motorja so obremenitve večje tudi za menjalnik. Če je povečanje navora večje od meje, ki jo prenese samodejni menjalnik, je tveganje za okvaro veliko večje.”

Olje v menjalniku se s kilometri zgosti, v njem se naberejo razne nečistoče in tudi opilki, ki potem lahko zelo škodujejo v kanalih oziroma elektromagnetnih ventilih.

(Pre)težka prikolica obremenjuje večsklopčne menjalnike

Oba AMZS strokovnjaka odsvetujeta vleko težkih prikolic v kombinaciji z avtomatiziranimi menjalniki oziroma poudarjata, da nikakor ne sme biti presežena v homologaciji predpisana teža priklopnika.

“Zahtevno je predvsem premikanje v počasnem gostem prometu oziroma v koloni, saj so tedaj zelo obremenjene sklopke v menjalniku. Pri klasičnem samodejnem menjalniku s pretvornikom navora teh težav ni, saj pri počasnem prometu oziroma čakanju na zavori praktično ni mehanske obrabe, le temperatura olja raste, a se ta preko hladilnega sistema tudi učinkovito znižuje. V peturnem zastoju proti morju samodejni menjalnik s pretvornikom navora ne trpi. Avtomatiziran menjalnik pa bo obremenjen, saj funkcijo prenosa navora opravlja preko sklopk. Če avto vleče še težko prikolico, je obraba sklopk zelo velika. Tako imenovana drseča prestava je praktično za vse avtomatizirane menjalnike kar izziv, ki ob velikih obremenitvah pripelje do okvare,” pove Sašo Tomažič.

Elektronske okvare se največkrat manifestirajo tako, da se menjalnik preklopi v zasilni program delovanja - v drugo ali tretjo prestavo -, s tem pa se omeji hitrost in zmogljivost avtomobila.

Popravilo cenejše kot menjava

V AMZS tehnično-diagnostičnem centru največ popravil naredijo na nadzornih elektronskih enotah samodejnih menjalnikov. Tovrstne okvare se največkrat manifestirajo tako, da se menjalnik preklopi v zasilni program delovanja - v drugo ali tretjo prestavo -, s tem pa se omeji hitrost in zmogljivost avtomobila. Goran izpostavlja, da se pri samodejnem menjalniku marsikaj da popraviti veliko ceneje, kot če bi kupili originalni nadomestni del.

“Opravili smo kar nekaj popravil na Mercedesovem 7-stopenjskem menjalniku, kjer je senzor javljal napako v delovanju. Gre za napako v elektroniki, ki smo jo v tehnično-diagnostičnem centru uspešno diagnosticirali in popravili. Pri tem menjalniku je najpogostejša elektronska napaka okvara senzorja prenosa navora. Težava je v tem, da ta elektronski modul ni del, ki bi ga lahko enostavno zamenjali z drugim menjalnikom. To ni mogoče, saj je ta krmilnik personaliziran na avto, v katerem se nahaja. Potrebuješ posebna orodja, da lahko krmilnik reprogramiraš in to vzame kar veliko časa oziroma truda. Druga možnost je seveda nakup novega krmilnika s celotno ploščo ventilov, kar pa je veliko dražja rešitev. Najbolj smotrno je zato popravilo obstoječega elektronskega modula. Tako popravilo pri nas stane okoli 250 evrov, nakup novega elektronskega dela s ploščo menjalnika in z obveznim kodiranjem na uradnem servisu pa stane okoli 1000 evrov. Precej uspešno popravljamo tudi Audijev multitronic menjalnik, pri katerem gre največkrat ravno tako za klasično napako na elektroniki, ki je tako kot pri Mercedesu programirana na avto v katerem je menjalnik vgrajen. Pri CVT brezstopenjskih menjalnikih smo mehanske okvare beležili predvsem pri taksi avtomobilih in pri menjalnikih vgrajenih v znamke BMW in Mini, pri katerih je prišlo do obrabe verižnega prenosa.”

 Pri samodejnem menjalniku marsikaj da popraviti veliko ceneje, kot če bi kupili originalni nadomestni del. Najpogostejša elektronska napaka je okvara senzorja prenosa navora.

Trije osnovni tipi menjalnikov, ki prestavljajo sami

Klasični hidravlični samodejni menjalnik - pretvornik navora oziroma hidravlična sklopka sklaplja ali razklaplja planetarni sistem zobnikov in s tem menja prestavna razmerja.
Robotizirani ali avtomatizirani menjalnik - menjalnik z elektronsko vodeno sklopko ali več sklopkami, ki se vklaplja in razklaplja samodejno. Gre za ročni menjalnik, ki zna sam prestavljati.
Brezstopenjski oziroma CVT (Continuously variable transmission) menjalnik - v osnovi ga sestavljata dva stožca, povezana z močnim jermenom ali členasto verigo. Ko se stožca približujeta ali oddaljujeta drug od drugega, neprestano spreminjata prestavna razmerja.

 

Uspešno popravljajo tudi Audijev multitronic menjalnik, pri katerem gre največkrat ravno tako za klasično napako na elektroniki.

Tako kot ga naučiš, tako prestavlja.

Novejši samodejni menjalniki imajo samoprilagoditveni program s katerim se prilagodijo slogu vožnje voznika. Glede na slog vožnje s tem programom krmilnik določi optimalno prestavljanje, ki ga nato skozi dobo trajanja oziroma stopnjo obrabe sklopk ter ventilov sproti prilagaja s položajem vilic in prestavnimi časi. Predvsem pri rabljenih avtomobilih se lahko zgodi, da menjalnik po mnenju novega lastnika avtomobila, ne deluje tako uglajeno kot bi si ta želel, ker se je krmilnik prilagodil agresivnejšemu slogu vožnje prejšnjega lastnika. Goran pravi, da novejši menjalniki že omogočajo ponastavitev prilagoditvenega programa, da se potem sistme začne znova učiti oziroma prilagajati slogu novega voznika.

"To je mogoče tako pri avtomatiziranih kot tudi pri klasičnih samodejnih menjalnikih s pretvornikom navora. Je pa predvsem pri sunkovitih, cukajočih menjavah prestav dobro preveriti, če ne gre za napako,” svetuje Goran Josifovski.

Oba AMZS strokovnjaka še vedno priporočata uporabo samodejnega menjalnika, saj je vožnja, kot smo povedali v uvodu, veliko udobnejša, hkrati pa je pri samodejnem prestavljanju veliko manjše tveganje za preobremenitve pogona kot pri ročnem menjalniku.

Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Kakšen menjalnik boste izbrali ob nakupu novega avtomobila?

Primer ročice samodejnega menjalnika, ki za preklop med osnovno shemo prestav ploh ni mehansko povezane z menjalnikom. Gre za elektronsko povezavo pri kateri se voznikov ukaz prenaša po električnih vodnikih, pomik med posameznim položajem pa izvede elektromotor ISM (intelligent selector modul), vgrajen v menjalnik.

Kako ob okvari motorja ali elektrike pri samodejnem menjalniku vklopiti nevtralno prestavo?

Večina starejših samodejnih menjalnikov je imela mehansko povezavo, največkrat jeklenico za prestavljanje med osnovnimi položaji menjalnika kot so P (parkirna prestava), R (vzvratna), N (nevtralna) in D (vozna). Ta jeklenica je tudi ob odpovedi elektronike ali električnega napajanja oziroma okvare motorja omogočala prestavljanje ročice med osnovnimi položaji. To je zelo pomembno pri posredovanju vleke v skrajnem primeru. Pri novejših samodejnih menjalnikih, pa je zaradi oblikovnih, prostorskih in ergonomskih zahtev vse več ročic in celo stikal za preklop med osnovno shemo menjalnika, ki sploh niso mehansko povezane z menjalnikom. Gre za elektronsko povezavo pri kateri se voznikov ukaz prenaša po električnih vodnikih, pomik med posameznim položajem pa izvede elektromotor ISM (intelligent selector modul) vgrajen v menjalnik. AMZS tehnični inštruktor Sašo Tomažič izpostavi, da so pri tej tehnologiji že naleteli na precej kompleksne težave pri posredovanju pomoči na cesti:

Gre sicer za uporabniško zelo prijetno izkušnjo, a ob izgubi napajanja ta motor ne deluje in ne omogoča preklopa položaja menjalnika. Mehanska jeklenica nikoli ne odpove. Obstajajo mehanizmi za vklop nevtralne prestave, a že pri pomoči na cesti je tak menjalnik lahko problem. Smo že naleteli na težavo, da mehansko menjalnika nismo mogli prestaviti v nevtralni položaj. Servisni modul je potreboval električno energijo. Tudi zato je pomembno, da na pomoč pride usposobljena ekipa, ki pozna nove sisteme, da ne pride do mehanskih poškodb.

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Nazaj