Škodljivo kajenje v avtomobilu

Zdravje

Zakonodaja na strani otrok


Dojenčki in otroci so med tistimi, ki jim učinki pasivnega kajenja najbolj škodujejo. V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, je koncentracija škodljivih snovi iz tobačnega dima lahko še posebej visoka. V Sloveniji je zato kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od lanskega leta prepovedano – a kljub temu v avtih še lahko vidimo otroke v družbi kadilcev.

Podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) kažejo, da je kajenju odraslih v vozilu izpostavljeno približno 10.000 slovenskih otrok. Ti otroci vdihavajo tobačni dim in iste škodljive snovi kot kadilci. Teh snovi pa ni malo. V publikaciji Tobačni in povezani izdelki, ki jo je letos izdal inštitut, med drugim izvemo, da večina kemičnih snovi v tobačnem dimu nastane med gorenjem tobaka. Take snovi so aceton, butan, ogljikov monoksid, formaldehid, vinilklorid, naftalin, metan in cianovodik.

Nekatere snovi so prisotne že v rastlini tobaka in ob kajenju prehajajo v dim. Sem sodijo nikotin in težke kovine, kot so kadmij, svinec in arzen. DDT, ki se uporablja pri gojenju tobaka (insekticid), se tudi nahaja v tobaku in prehaja v tobačni dim.

Poleg tega pa z različnimi nameni dodajajo tobaku še druge snovi, kot so amoniak in različne arome ter drugi dodatki, ki poskrbijo, da je dim prijetnejši, kar olajša začetek kajenja.

V majhnem prostoru so koncentracije višje

Helena Koprivnikar, dr. med., z NIJZ opozarja, da varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni. “Odpiranje oken ali zračenje ne pomagata, kar ne velja le za avtomobile, pač pa tudi domače bivalno okolje.” Kajenje v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, privede do visokih ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima, ki so podobne tistim v zakajenih lokalih ali pa jih celo presežejo.

Vdihavanje tobačnega dima drugih oziroma pasivno kajenje lahko privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Poveča se tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka in za številne druge bolezni. Kajenje tobaka je celo vodilni vzrok bolezni srca in ožilja. Pasivno kajenje poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni za 20 do 30 odstotkov.

Najbolj ranljivi

Najbolj ranljivi so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja. Otroci še nimajo dobro razvitih dihalnih poti, pljuč in imunskega sistema: tisti otroci, ki so izpostavljeni kajenju v primerjavi z otroki, ki niso izpostavljeni tobačnemu dimu, v splošnem pogosteje zbolijo in tudi pogosteje potrebujejo zdravnika.

Njihova pljuča se slabše razvijejo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, imajo hujše in pogostejše napade astme, pogostejša vnetja srednjega ušesa in zaplete teh vnetij. Pasivno kajenje je lahko celo vzrok nenadne smrti dojenčka. Pasivno kajenje nosečnice škodi zdravju še nerojenega otroka.

Kršitve zmanjšujejo varnost

V Sloveniji je prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih že od leta 2007, nov zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) pa dodatno prepoveduje tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

Vsi vozniki prepovedi ne upoštevajo, policija pa ob rednem delu ugotavlja tudi tovrstne kršitve. Kot so nam povedali, so v lanskem letu obravnavali 466 voznikov, ki so kršili prepoved kajenja v vozilu v prisotnosti mladoletne osebe, v letošnjem letu pa so do konca avgusta obravnavali 290 takih voznikov. Zakonsko predvidena globa za kršitev je 250 evrov.

Za opravljanje nadzora nad prepovedjo kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb pa sta sicer pristojna tako policija kot redarstvo. Na Ministrstvu za zdravje opozarjajo, da novi zakon ščiti prav najranljivejše, ker se sami pred cigaretnim dimom ne morejo zaščititi. Posredno pa prispeva tudi k varnosti v prometu.

Temu pritrjujejo tudi izkušnje in navodila inštruktorjev varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem. Opozarjajo namreč na dejstvo, da je kajenje eden od znanih motilcev pozornosti oziroma koncentracije voznika in da že prižiganje cigareta za sekundo ali dve odvrne pogled voznika s ceste, kar je lahko nevarno. Če pri 100 kilometrih na uro le za eno sekundo odvrnemo pogled s ceste, smo v tej sekundi prevozili približno 28 metrov povsem na slepo. 

Ne le v avtu, ampak tudi doma

Helena Koprivnikar ugotavlja, da je kljub prepovedim pasivno kajenje v Sloveniji še vedno razširjeno v domačem bivalnem okolju.

Pasivno kadi več kot vsak peti odrasli nekadilec, to je skoraj 304.000 odraslih prebivalcev. Člani družine kadijo v stanovanju oziroma bivalnih prostorih v 12 odstotkih gospodinjstev, v katerih živijo mladoletne osebe. V teh gospodinjstvih pasivno kadi 93.500 mladoletnih oseb.

V raziskavi, ki so jo izvedli aprila in maja letos, je 1,8 odstotka polnoletnih anketirancev povedalo, da oni ali kdorkoli drug kadi v družinskih prevoznih sredstvih tudi v prisotnosti mladoletne osebe. 10 odstotkov polnoletnih anketirancev je povedalo, da oni ali kdorkoli drug kadi v družinskih prevoznih sredstvih, v petini primerov tudi v prisotnosti mladoletne osebe.

Na NIJZ zato občanom svetujejo, naj otroke, družinske člane in sebe zaščitijo pred pasivnim kajenjem in naj ne dovolijo, da kdo kadi kjerkoli v njihovem domu. To velja tudi za avtomobil. “Ne dovolite, da kdo kadi v vašem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje.” Svetujejo tudi, da v največji možni meri skušate zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok.

Ne obupajte prehitro

Kadilcem – teh je med odraslimi Slovenci okoli četrtina – seveda svetujejo, da s kajenjem prenehajo, a to ni lahko. Gre namreč za izredno močno zasvojenost, ki je še najbolj primerljiva z zasvojenostjo s kokainom ali heroinom.

Zasvojenih je 80 do 90 odstotkov odraslih rednih kadilcev. Večina kadilcev sicer želi s kajenjem prenehati in verjetno so že kdaj poskusili, a jim še ni uspelo, kar pa ne pomeni, da jim ne bo, če ponovno poskusijo.

Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo največ uspeha tisti, ki s kajenjem popolnoma presekajo, medtem ko je postopna opustitev kajenja manj učinkovita, čeprav nekaterim kadilcem tak način ustreza.

V Sloveniji so kadilcu na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Posameznik se lahko s svetovalcem dogovori za opuščanje kajenja prek telefona. V zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih so na voljo brezplačna individualna svetovanja in skupinske oblike pomoči, za udeležbo ni potreben predhoden obisk pri osebnem zdravniku ali napotnica.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom. 15 let po opustitvi kajenja pa je tveganje za koronarno srčno bolezen enako kot pri osebi, ki ni nikoli kadila. 

Kršitve

Policija je v lanskem letu obravnavala 466 voznikov, ki so kršili prepoved kajenja v vozilu v prisotnosti mladoletne osebe, v letošnjem letu pa so do konca avgusta obravnavali 290 takih voznikov.

Globa je 250 evrov

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov določa, da se z globo 250 evrov kaznuje posameznik, če kadi oziroma uporablja tobak, tobačne izdelke in povezane izdelke, razen tobaka za žvečenje in tobaka za njuhanje, v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

Kajenje škoduje vsem organom v telesu

Kajenje (tudi pasivno) povzroča številne vrste raka, bolezni dihal in bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen). Manj znano pa je, da kajenje povzroča še številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlom kolka, parodontalno bolezen … Kadilci so tudi bolj dovzetni za določene nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal ter imajo splošno poslabšano zdravstveno stanje. Pri ženskah je kajenje lahko vzrok zmanjšane plodnosti in izvenmaternične nosečnosti.

V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije med odraslimi, starimi 30 let in več, tobaku pripisujejo:

- 52 % smrti, ki so posledica bolezni dihal

- 27 % smrti, ki so posledica rakavih obolenj

- 15 % smrti, ki so posledica bolezni srca in ožilja

- 24 % smrti, ki so posledica okužb spodnjih dihal in

- 26 % smrti, ki so posledica tuberkuloze,

- 85 % smrti, ki so posledica pljučnega raka.

(Vir: Tobačni in povezani izdelki, NIJZ)

Nazaj