Kdo ima večjega?

Uvodnik

Zasloni na dotik postajajo nov avtomobilski statusni simbol; večjega kot imaš, več veljaš.


Ne samo motor pod pokrovom, zmogljivosti ali oznaka na zadku - med avtomobilske statusne simbole se vse bolj uvrščajo tudi na dotik občutljivi zasloni v avtomobilih.

Avtomobilski izdelovalci so se spustili v nesmiselno in nevarno dirko, kdo bo predstavil avto z več, z večjimi in/ali z bolj zmogljivimi zasloni informacijskih in multimedijskih sistemov. Zasloni postajajo nov avtomobilski statusni simbol; večjega kot imaš, več veljaš.

Velikanski, z nepreglednim prikazom informacij in funkcij opremljeni zasloni v resnici ne ponujajo, nobenih racionalnih koristi: takšen avto ni nič udobnejši, zmogljivejši ali varnejši od avta s klasično notranjostjo. Celo oblikovalci in inženirji, ki snujejo takšne uporabniške vmesnike, nimajo jasnega odgovora na vprašanje, zakaj rabimo takšne sisteme - to vemo iz prve roke, ker smo to vprašanje postavili že mnogim inženirjem. Ker utemeljenega razloga ne znajo podati, je njihov odgovor - oziroma izgovor - vselej enak: “Ker to zahteva trg”.

Verjetno je res tako: tudi v naših prodajnih salonih kupci vse pogosteje sprašujejo po na dotik občutljivih zaslonih in številu funkcij, ki jih ponujajo. Podobno kot pri pametnih mobilnikih očitno tudi pri avtomobilih barvita grafika, tekoče animacije in številne aplikacije (ki jih med vožnjo ne rabimo) privlačijo in mamijo kupce. Če tako radi tipkamo po zaslonih naših mobilnikov, bomo zagotovo radi tipkali tudi po zaslonih v svojih avtomobilih.

Sekunde klikanja postanejo metri vožnje "na slepo"


Prepričan sem, da avtomobilski razvojniki, inženirji in oblikovalci dobro vedo, kako nevarno je ukvarjanje z zasloni med vožnjo avtomobila. Bolje od nas poznajo razliko med vizualno in kognitivno motnjo pozornosti, nedvomno so seznanjeni tudi s številnimi raziskavami na tem področju. Ena od teh je na primer ugotovila, da za nastavitev tempomata (prek ročice oziroma gumbov na volanu) voznik rabi 4 sekunde, za iskanje prikaza dosega s preostalim gorivom 6 sekund, za iskanje radijske postaje 15 sekund, za vnos navigacijskega cilja med vožnjo pa 45 sekund. Če te naloge voznik izvaja s tipkanjem po na dotik občutljivem zaslonu, se čas, ko voznik ne gleda na cesto, še podaljša. Ne pozabimo: če pri 130 km/h le za dve sekundi odvrnemo pogled s ceste, prevozimo skoraj 75 metrov na slepo.

K sreči se niso vsi avtomobilski izdelovalci pridružili tej vsesplošni noriji vgrajevanja vse večjih zaslonov v avtomobile in ukinjanja fizičnih stikal in gumbov, a če bo res vse prepuščeno trgu, bodo prej ali slej popustili tudi ti. Očitno bo morala - tako kot že kdaj v avtomobilski zgodovini - v dogajanje odločneje poseči oblast oziroma zakonodaja. Če nas - povsem upravičeno - lahko kaznuje, ker med vožnjo pišemo SMS sporočila, zakaj nas ne bi kaznuje kaznovala, če med vožnjo brskamo po menijih avtomobilskega operacijskega sistema?

Ključne besede


varnostvarna vožnjauvodnikzaslon na dotik

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

21

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Priljubljenost članka

21

Shrani

Delite s prijatelji