Tehnika: Hyundai nexo, vodikova rešitev zelenih zagat?

Evropska energetska politika Zelenega prehoda s svojo zaveso politično vsiljene električne mobilnosti večini Evropejcev preprečuje, da bi pogledali in videli dlje od električnih avtomobilov, solarnih panelov, vetrnih elektrarn in hranilnikov električne energije, a onkraj evropskih meja, kjer mobilnosti ne predpisuje oziroma ji ne ukazuje politika, elektrika ni edina pot v okolju prijazno mobilno prihodnost, pač pa le ena od njih. Med druge obetavne tehnologije šteje na primer vodik, kar smo lahko iz prve roke videli in preskusili v Južni Koreji, kjer smo na povabilo Hyundaija sedli za volan njihovega novega nexa, že tretjega Hyundaijevega serijskega avtomobila, ki elektriko za pogon pridobiva iz gorivnih celic. Da bi novi nexo nekoč prišel tudi v Slovenijo, je sicer zelo malo možnosti, a to ne pomeni, da vodikova tehnologija ni primerna, čista - ali uresničljiva …

Pri Hyundaiju razmišljajo pragmatično; vojno med avtomobili z motorji na notranje zgorevanje in med električnimi avtomobili vidijo kot priložnost, da trgu ponudijo avto na električni pogon, ki pa energijo za pogon pridobiva iz gorivnih celic oziroma iz vodika, ki ga v avto lahko natočimo v nekaj minutah - in katerega izdelava je bistveno manj odvisna od nekaterih redkih kovin oziroma materialov. 

Pionirji vodikove ekonomije

Hyundai je sicer eden od pionirjev vodikovih tehnologij; za razvoj avtomobila z gorivnimi celicami so se odločili že leta 1998, dve leti pozneje so imeli delujoč prototip avtomobila na gorivne celice, leta 2013 pa je na trg zapeljal hyundai ix35 FCEV, prvi velikoserijski avto z gorivnimi celicami. Leta 2018 so predstavili prvo generacijo nexa, dve leti pozneje še serijski tovornjak na gorivne celice xcient in serijski avtobus na gorivne celice. Nexo prve generacije je z več kot 40.000 prodanimi avtomobili tržno najuspešnejši avto z vodikovo tehnologijo na svetu. 

Najnovejša generacija gorivnih celic

Tehnologija nove, druge generacije nexa tako temelji na skoraj treh desetletjih razvoja vodikovih tehnologij, ki je novi generaciji nexa prinesel novo arhitekturo sklopa gorivnih celic, ki je zdaj zapakiran v čvrsto ohišje, to pa nameščeno v karoserijo kot strukturni element karoserije, s čimer je tudi precej varnejše v primeru trka. Sklop gorivnih celic ima zdaj moč 94 kW (prej 85 kW). Močno so izboljšali tudi sistem za predelavo goriva: ostanek vodika, ki ga gorivna celica ne porabi, sistem reciklira namesto izpusti v ozračje, sklop vbrizgalne šobe in difuzorja zdaj učinkoviteje stiska vhodni plin, nov tristopenjski ventil za nadzor zraka pa izboljša zagon gorivnih celic v hladnem vremenu. Prenovili so tudi zračni kompresor in dodali filter za zajem ionov v hladilni sistem, kar zagotavlja dolgoročno zanesljivost električnega sistema. 

Hyundaijevi inženirji so izboljšali tudi varnost shranjevanja vodika. 162,6-litrska posoda za vodik, kamor lahko pod tlakom stisnemo 6,69 kg vodika (predhodnik je imel 156,6-litrsko posodo) ima nov termalni ventil za hitro praznenje posode in novo tipalo za zaznavanje uhajanja vodika. 
Tudi ostali sklopi avtomobila so precej izboljšani ali celo povsem na novo zasnovani. Dosedanji visokonapetostni akumulatorski sklop z izhodno močjo 40 kW je zamenjal povsem nov litij-ionski akumulatorski sklop z izhodno močjo 80 kW (in zmogljivostjo 2,6 kWh), nov pogonski sistem z električnim motorjem pa zdaj zmore 150 kW moči in 350 Nm navora. 

Elektrika iz vodika in zraka

Kako deluje gorivna celica?

Dizelski doseg, električna učinkovitost

Ob temeljito prenovljenem podvozju in vzmetenju (ki je dobil hdravlične dročnike v vzmetnih nogah), temeljitejši zvočni izolaciji in vgrajenem sistemu za aktivni nadzor hrupa s ceste, je novi nexo v vožnji zelo udoben in tih ter povsem nezahteven avto, ki je v osnovi seveda električen avto, le da električno energijo zagotavlja sklop gorivnih celic, ne pa velik akumulatorski sklop. Do 100 km/h nexo pospeši v 7,8 sekunde, največja hitrost je omejena na 179 km/h, z eno posodo vodika pa lahko po WLTC normi prevozimo več kot 700 kilometrov, saj je normna poraba goriva (vodika) navedena kot 0,95 kg/100 km. 
 

Sodoben in udoben križanec

Novi nexo je zanimiv avto tudi, če zanemarimo pogonski sklop. Prepoznavno in sodobno oblikovan 4,75-metrski križanec z vpadljivo oblikovanim zadkom je značilen sodoben hyundai z uporabnikom prijazno digitalno notranjostjo, veliko prostora na zadnji klopi in uporabnim 510-litrskim prtljažnikom (pod njegovim dnom sta tako akumulatorski sklop kot tri valjaste posode za shranjevanje vodika). Nexo se pelje kot električni avto, z delovanjem gorivnih celic, ki zagotavljajo energijo pogonskemu električnemu motorju, pa voznik nima nobenega dela oziroma skrbi. 

Velja omeniti še vtičnico v nexovem prtljažniku, prek katere lahko napajamo zunanje električne naprave, in pa tehnično zanimiv sistem zunanjih kamer namesto zunanjih vzvratnih ogledal;  slika se prikazuje na sicer velikih zaslonih na obeh koncih armaturne plošče, a ker slika ne prikazuje tudi globinskega vida, tesno manveriranje z gledanjem v zaslon zahteva veliko pozornosti in previdnosti. 

Vodikova puščava v Evropi

Kljub temu, da so pred kratkim v Stanežičah na obrobju Ljubljane odprli prvo komercialno vodikovo polnilnico, ki jo bodo uporabljali ljubljanski vodikovi avtobusi, in kljub temu, da so v mariborski tovarni TAM pred kratkim izdelali prve vodikove avtobuse za Hyundai (ki so odšli v Južno Korejo in na avstrijski Dunaj), novega Hyundaijevega nexa (in njegovih maloštevilnih tekmecev z gorivnimi celicami) verjetno ne bomo videli v Sloveniji. Z ustrezno podporo in zagonom pri vzpostavljanju vodikove infrastukture bi avtomobili z gorivnimi celicami lahko odlično dopolnili našo mobilnost, a za to v Evropi ni prave politične volje …