Doživetje: Avtomobilski alpinizem

Test, Doživetja

Kleni terenci - kaj in kje je z njimi sploh še mogoče početi? Odgovore smo iskali za volanom novega jeepa wranglerja ...


Razen v svetu afriških savan, neprehodnih zelenih zidov Darienske džungle in skrivnostnih gozdnih poti grebenov Karpatov je vse manj življenjskega prostora za prave klene terence. Na pragu električne revolucije se zdi, da so ti mehanski dinozavri izumirajoča vrsta. So jim dnevi res šteti?

Če zaobidemo namensko uporabo terenskih vozil, ki službujejo v enotah vojske, policije, gasilcev, civilne zaščite, gorskih reševalcev in v voznih parkih specialnih poklicev z veliko terenskega dela, se nakup novega ali rabljenega terenca v urbanem svetu asfalta ob vseh mogočih zakonskih omejitvah raziskovanja svobodnega duha na blatni strani betonskih robnikov zdi popoln nesmisel. Pa je res tako? V Sloveniji je vsakršna vožnja v naravnem okolju prepovedana. Pravi terenec, če ni vpet v misijo prej naštetih služb, pri nas nikjer ne more pokazati tistega, za kar je bil narejen. To je dejstvo. A dejstvo je tudi, da v strmini, v blatnih kolesnicah in v snegu za volanom resnega terenca voznik dobi veliko več kot le adrenalin. Ko v klenem terencu prvič z asfalta zaviješ na terenski poligon AMZS centra varne vožnje na Vranskem, hitro najdeš tisoč in en razlog, da imajo kleni terenski avtomobili še vedno svoje mesto v avtomobilskem svetu.

Izkušeni inštruktor AMZS terenske vožnje in gorski reševalec Janez Marolt (v svojem dirkaškem jeepu) izpostavlja, da je obvladovanje veščin terenske vožnje zelo pomembno tudi za razumevanje gibanja oziroma fizike avtomobila na asfaltu.

Iz blata na cesto kot boljši in varnejši voznik

Izkušeni inštruktor AMZS terenske vožnje in gorski reševalec Janez Marolt pove, da se je njegova “offroad” pot začela na alpinističnih podvigih. Zlasti pozimi je bilo zaradi kratkega dne treba skrajšati dolge, naporne dostope do sten in zamrznjenih slapov. Danes za volanom ekstremno predelanega terenca sicer premaguje tudi kilometre na vztrajnostnih rallyih, v vlogi gorskega reševalca pa je obvladovanje terenske vožnje oziroma vsak pridobljeni višinski meter na razriti poti ali v snegu življenjskega pomena, ker ima ponesrečenec več možnosti za preživetje. Terenska vozila skrajšujejo čas intervencije, sploh kadar helikopter ne more poleteti zaradi slabega vremena. Janez izpostavlja, da je obvladovanje veščin terenske vožnje zelo pomembno tudi za razumevanje gibanja oziroma fizike avtomobila na asfaltu. Kdor s težkim terencem obvladuje strmino in dobi občutek za oprijem na drsečih podlagah, je tudi na cesti varnejši voznik:

Odnašanje zadnjega dela vozila je pri terenski vožnji zelo pogost pojav tudi pri zelo nizkih hitrostih. Več je “lovljenja” avtomobila kot na asfaltu. Zato dobiš precej več občutkov, avto pa bolje začutiš, kar je zelo pomembno za pravočasne in pravilne reakcije.

Pravo avtomobilsko plezanje pri hitrostih, ki so včasih manjše od hitrosti pešca, ponudi resno šolo fizike, prenosa sil, iskanja oprijema, vpliva težišča in gravitacije.

Izkušeni AMZS inštruktor terenske vožnje Janez Marolt o kultu Jeepa: Jeep je ata vseh terencev. Bil je prvi in je še vedno kralj brezpotij.”

Mehanična iznajdljivost in timsko delo

Janez Marolt poudarja, da je pravi “offroad” več kot le premagovanje blata in strmin, je način življenja, ki v ospredje postavlja znanje, tehniško kulturo, inženirsko improvizacijo, mehanično iznajdljivost in druženje oziroma timsko delo.

“Ljubitelji terenskih vozil, ki se povezujemo v raznih društvih, si izmenjamo ogromno izkušenj in se eden od drugega veliko naučimo. Kot inštruktor se še vedno kakšno stvar naučim tudi od udeležencev tečaja. Nemalokrat imajo zelo konstruktivne predloge. Sam nikoli ne veš vsega in bit terenske vožnje je sodelovanje, še zlasti, ko razmere postanejo resne. Na tečaju na terenskem poligonu AMZS skoraj vedno namenoma povzročimo razmere, da se terenec zakoplje, da se naučimo sodelovanja, iskanja najprimernejše in najbolj varne poti do rešitve. To so dragocene izkušnje, ki ne pridejo prav samo v blatu,” bit avtomobilskega alpinizma predstavi izkušeni Marolt, ki poudarja, da je kakovostna improvizacija “podložena” z izkušnjami in dobrim poznanjem fizike in tehnike temelj resne terenske vožnje.

Številne učinkovite predelave, ki smo jih videli tudi na nedavni dirki Slovenija offroad 2019 v gramoznici Graben pri Radovljici, so dokaz, da ljubitelji terenske vožnje veliko ur preživijo v delavnicah in s svojimi idejam izpopolnjujejo tovarniške osnove.

Zanimanje za terensko vožnjo: 4500 ljudi na prodnatih bregovih blatne gramoznice

Blia je hladna in vetrovna nedelja, a na prodnatih strminah blatne gramoznice Graben na Gorenjskem se je zbralo kar 4500 navdušencev, ki so na tekmovanju Slovenija offroad 2019 od blizu želeli videti bitko za oprijem in mojstre avtomobilskega alpinizma, ki so na zahtevni podlagi grizli strmino, se spuščali po strminah z več kot 40 stopinjami naklona in bredli po vodi. Med tekmovalci je bilo veliko tistih, ki jim je terneska vožnja hobi, šport oziroma način preživljanja prostega časa. To je ena tistih dirk, kjer se obiskovalci še vedno lahko družijo s tekmovalci, sedejo v dirkalnike in od ljudi, ki jih vozijo in nemalokrat za njih tudi skrbijo, dobijo nasvete iz prve roke.

Kaj in kje početi s pravim terencem?

Kdor razmišlja o pravem terenskem avtomobilu, mora torej najprej vedeti, kaj si z njim želi početi. Avanture s terenskimi avtomobili v grobem lahko delimo na tri “discipline”.

Wrangler je avto za voznika, ki je dovolj vešč, da zmore tudi tja, kjer cesta postane pot in vsak naslednji zavoj pomeni izziv. Za asfaltne ego projekte ga je preprosto škoda, ti ubijejo mehaniko njegovega kova.

 

Ekspedicijsko potovanje - od enega tedna do pol leta trajajoča terenska potovanja po stranskih cestah in poteh. Na primer: izlet na sipine Maroka, raziskovanje gozdnih poti v Bosni ali v Karpatih, tura po albanskih brezpotjih … Tovrstna avantura pogosto zahteva tudi vgradnjo dodatne opreme - posode za pitno vodo, strešnega šotora, dodatne posode za gorivo, robustnejših pnevmatik, vitla, podnic, dodatnih luči in celo povišano ter dodatno zaščiteno podvozje.
Terenska offroad tekmovanja - hitrostne, težavnostne ali vztrajnostne preizkušnje na različno zahtevnih trasah. Ta tekmovanja lahko potekajo tako na amaterski ravni preživljanja prostega časa kot tudi na povsem resni profesionalni ravni motošporta. Je pa to finančno najbolj zahtevna kategorija uporabe terenskih vozil.
Namenska raba pri delu - terenec kot pomoč na kmetijah, pri logistiki konjeniškega športa ali oskrbi turističnih točk na zahtevnejših legah - v gorah, ob morju, smučiščih ali v gozdovih. Pri tem zelo prav pride še velika vlečna moč takega avtomobila. Lastniki posestev se s terenskimi vozili lahko odpravijo na gozdne vlake in kolovoze tudi pri nas. Za namensko delo so še posebej prilagojeni zmogljivi terenski poltovornjaki oziroma pick-upi z veliko nosilnostjo.
Res je, da se wrangler bolje kot kadarkoli do zdaj počuti tudi na asfaltu, a z le eno osvojeno zvezdico na varnostnih testih EuroNCAP dokazuje, da je še vedno narejen za nizanje kilometrov, kjer ni veliko prometa in še manj oprijema. Zaživi tam, kjer cesta izgubi svoje vrednote. Lahko je družinski avto, a s pravimi izzivi zanj in za voznika.

Jeep wrangler - poslednji skavt

V gramoznici v Lescah smo z novo generacijo Jeepove ikone wranglerjem tudi mi preizkusili čare njegovega pravega življenjskega okolja in dobili odgovore, zakaj je ostal edini terenec, ki še vztraja s togo premo na prednjih kolesih. Kljub dejstvu, da je wrangler na asfaltu veliko bolj uglajen, kot je bil, to še vedno ostaja avto za prave terenske podvige. Dve ročici med prednjima sedežema dajeta vedeti, da lahko računaš na vselej pravi prenos navora na kolesa. Wrangler še vedno najbolj blesti, ko hitrost pade pod 40 km/h, ko se svet postavi pokonci in karoserija dobil okrasje zemeljskih barvnih tonov. Ko ročico njegovega priklopljivega in še vedno povsem mehanskega štirikolesnega pogona prestaviš v območje reduktorskega prenosa 4L, se začne prava avtomobilska svoboda. To je avto, za katerega je dovolj, da je pot le nakazana. Onstran asfalta zmore veliko in ob pravem vozniškem znanju z njim zlepa ne boste obtičali. Brede lahko po več kot 70 centimetrov globoki vodi, z veliko oddaljenostjo od tal (serijsko 27,7 cm) je zmožen prestopati korenine in se s hitrostjo od 3 do 5 km/h plaziti preko kamenja. Z inštruktorjem Janezom Maroltom sva v gramoznici z wranglerjem premagala nekaj zares strmih terenov, kjer je do izraza prišla tudi njegova karoserija s kolesi, postavljenimi na skrajne robove. 

Avto zmore premagati kar 44-stopinjski vstopni kot in 37-stopinjski izstopni kot. Wrangler je avto za ljudi, ki ga razumejo in si drznejo pojem svobode še vedno postaviti ob taborni ogenj in pod šotrsko platno.

Tehnični podatki 

jeep wrangler unlimited 2,2 CRD auto sahara

Motor in prenos moči: dizelski, štirivaljni, turbo, prostornina 2143 cm3, največja moč: 147  kW (200 KM) pri 3500 vrt./min, največji navor: 450 Nm pri 1500 vrt./min. Priklopljiv štirikolesni pogon z protizdrsnim zadnjim diferncialom, osemstopenjski samodejni menjalnik z reduktorejm.
Mere in masa: dolžina: 488,2  cm, širina: 189,4 cm, višina: 190,1  cm, medosna razdalja: 300,8 cm, masa praznega vozila: 2232 kg, dovoljena skupna masa: 2585  kg, prtljažnik: 533 - 1.044 l, posoda za gorivo: 81 l.
Zmogljivosti in poraba: največja hitrost: 177 km/h, pospešek od 0 do 100  km/h: 9,6 s, normna poraba goriva zunaj mesta/mesto/kombinirano (NEDC): 6,5/9,7/7,7 l/100  km, izpust CO2 (NEDC): 209 g/km, poraba na testu: 9,8 l/100 km.
Cena: Avto Triglav: 70.969 EUR

Kaj sploh je pravi terenec? Šasija, reduktor, diferencialna zapora …

Na slovenskem avtomobilskem trgu je kar nekaj avtomobilskih znamk, ki ponujajo zmogljive terenske avtomobile. V to kategorijo, ki ni enaka razredu velikih cestnih terencev, poleg Jeepovega wranglerja sodijo še Toyotina land cruiser in hilux, pa Mercedesova razred G in X, Mitsubishijev L200, Nissanova navara, Fiatov fullback in Volkswagnov amarok. Med ikonami, ki jih je mogoče dobiti le še na trgu rabljenih vozil, pa ne gre pozabiti Landroverjevega defenderja, pa Nissanova patrola in terrana ter Mitsubishijevega pajera. Kaj pa sploh so ključne značilnosti, ki definirajo pravega oziroma klenega terenca.

AMZS inštruktor terenske vožnje Janez Marolt

AMZS inštruktor terenske vožnje Janez Marolt izpostavi najpomembnejše: “Prva stvar je poleg štirikolesnega pogona klasična zasnova s šasijo, na katero je postavljena karoserija, zelo dobro za terensko vožnjo so toge preme. Med vsemi je togo premo spredaj zadržal le še wrangler. Toge preme dopuščajo še eno pomembno prednost - veliko lažje in izdatnejše predelave podvozja. Ne sme manjkati še reduktor in tak avto mora biti ustrezno oddaljen od tal, kar pomeni več kot 20 centimetrov pri serijskem podvozju. Poleg reduktorja, ki z ustrezno količino navora na kolesih omogoča počasno premagovanje ovir, so zelo zaželene še diferencialne zapore. Zato denimo Jeep tudi izdeluje tri različice wranglerja, da najzahtevnejšim voznikom ponudi rubicona, ki ima na obeh oseh diferencialno zaporo, poleg tega pa na prednji osi omogoča še električni odklop stabilizatorja za večji hod koles pri plezanju preko ekstremnih ovir kot so skale, podrta debla, kamniti useki … Z vklopom mehanske zapore diferenciala se obe kolesi na premi vrtita z enako hitrostjo in ne pride do zdrsov manj obremenjenega kolesa.”

Jeep wrangler sahara ima zadaj diferencial z omejenim zdrsom. Track-lock tehnologija zagotavlja dodaten navor in oprijemljivost na spolzkih podlagah s slabim oprijemom, na primer pri vožnji po pesku, gramozu, snegu ali ledu.

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Nazaj