Mobilnost: Razcvet kolesarjenja v Sloveniji

Pandemija koronavirusa je lani ustavila naša življenja, a kolesa se kljub ali pa prav zaradi nje še bolj vrtijo. Kolesarstvo je v razcvetu, kakršnemu v preteklosti še nismo bila priča.

Lansko leto ni bilo samo koronsko, ampak tudi kolesarsko. Če tokrat pustimo ob strani, da slovensko profesionalno kolesarstvo doživlja uspehe, o katerih si pred leti ne bi drznili niti sanjati, je bilo leto 2020 pri nas s kolesarskega vidika izjemno tudi zato, ker se je prodalo rekordno število novih in rabljenih koles. Podatke o letos prodani kolesarski opremi sicer pričakujemo pozno jeseni, že zdaj pa lahko mirne vesti napovemo, da bo prodaja koles in kolesarske opreme letošnje leto še večja. Tako lahko dokončno potrdimo, kar se je sicer nakazovalo že nekaj sezon: kolesarjenje je postalo “novo smučanje” – Slovenci bomo po duši še vedno smučarski narod, ampak vse kaže, da smo v praksi postali kolesarski narod. Ceste so polne mestnih in rekreativnih kolesarjev, klubi in društva že skoraj odklanjajo prijave novih članov.

Primanjkljaj koles

Poklicali in obiskali smo nekaj trgovcev s kolesarsko opremo in skoraj vsi so nam povedali enako: koles je zmanjkalo, prodaja je eksplodirala lani maja. Zelo dobro ali odlično se je prodajala in se še vedno prav vsa kolesarska oprema, ne zgolj kolesa. Če greste v kolesarsko prodajalno, boste opazili, da je koles malo, opreme pa zelo veliko. To pomeni, da so kolesarji začeli kupovati skoraj vse, kar je na voljo; od avtomobilskih prtljažnikov za kolesa do čelad in kolesarskih čevljev. Trgovci so ugotovili, da smo kolesarji postali strpni in prilagodljivi kupci. Če nam rečejo, da bomo na kolo čakali tudi pol leta, smo na to pripravljeni, če nam priporočajo drugačno kolo, kot smo si sami zamislili, jih prav tako poslušamo. 

Kakšne številke se skrivajo za kolesarskim bumom?

V minulih letih naj bi bil slovenski kolesarski trg približno tako velik kot avtomobilski - na leto naj bi se prodalo med 60 in 70 tisoč koles. Kakšni so najnovejši prodajni podatki in kakšni so trendi, smo povprašali Majo Virnik, direktorico našega največjega grosista s kolesarsko opremo Proloco Trade, ki nam je povedala, da bo letos zagotovo prodanih več kot 100 tisoč koles. To potrjuje našo tezo, da bo leta 2021 pri prodaji koles v Sloveniji padel nov rekord. Prav tako se strinja z nami, da je ravno koronsko leto prineslo dodaten kolesarski pospešek: "Niti trgovci niti proizvajalci nismo pričakovali takšne izjemne rasti. Prodaja koles se je povečala za 40 do 50 odstotkov, ponekod celo še več." Posledično kolesarska eksplozija nekaterim v proizvodno-dobavni verigi, na koncu pa tudi kupcem, povzroča sive lase: "Ponudba ne dosega povpraševanja, kar se izraža s podražitvami. Popustov ni več, vsaj tistih večjih ne. Dobavni roki se strahotno podaljšujejo, dobave tudi zamujajo, nekateri dobavitelji imajo rok dobave do 650 dni … Kaj takega ni bilo nikoli poprej. Kako bo v prihodnje, lahko samo ugibamo."

Prihodnost kolesarjenja je – električna

Razmah kolesarstva je tudi posledica pojava električnih koles. Gre za globalni trend, ki mu v Sloveniji seveda sledimo. Študija družbe Deloitte na primer navaja, da bo leta 2023 prodaja e-koles v svetovnem merilu 40 milijonov enot. V nekaterih državah je prodaja novih e-koles celo že prehitela prodajo klasičnih koles. "Tudi pri nas je eden ključnih kolesarskih trendov elektrifikacija", izpostavlja Maja Virnik:

Električna kolesa že predstavljajo 30 odstotkov vseh koles po številu, vrednostno pa so že na 50 odstotkih. V tem segmentu tudi v prihodnje pričakujemo večanje rasti prodaje. 

Pred leti so se za električna kolesa odločali le starejši kolesarji in tisti, ki kolesarijo po mestih. Danes je drugače. ”Zdaj so e-kolesa dobila povsem novo dimenzijo oziroma ustvaril se je povsem nov kolesarski segment, ki ga poganja čisto nova filozofija, prepričanje. Za električna kolesa se odločajo praktično vse skupine kolesarjev, tudi otroški e-bicikli so bili v trenutku razprodani. V prihodnosti se bo med električnimi kolesi prodalo največ gorskih," ocenjuje Maja Virnik. Po njenem mnenju je povprečen uporabnik e-bicikla star med 45 in 50 let in razmeroma dobro situiran. "Vedno več parov kupuje e-kolesa, saj lahko na ta način kolesarijo skupaj. Celo e-specialke so se prijele, ampak tukaj zaenkrat opažamo več ženskih modelov in manjših številk, kar potrjuje dejstvo, da se ženske na specialkah pridružijo možem, ki so “natrenirani".

Če vemo, da se cena za dobro e-kolo začne pri treh evrskih tisočakih – tako kolo ima že zelo dober motor, zmogljivo baterijo, zagotovljen servis in rezervne dele –, to potrjuje še eno tezo iz našega uvoda: da si tisti, ki (lahko) imajo neposredne ali posredne koristi od kolesarskega razcveta, upravičeno prizadevajo za svoj del pogače, saj gre pri mnogih kolesarjih za ljudi, ki si radi privoščijo kakovostno preživljanje prostega časa in so zanj pripravljeni plačati. Kolesarjenje, še zlasti z e-kolesi, je zato velika priložnost za oživitev turizma, panoge, ki je v koronakrizi med najbolj prizadetimi: "Slovenija je tako lepa in ravno dovolj velika, da jo je mogoče s kolesi – z električnimi pa sploh - brez težav prekolesariti. Čudovite izlete imamo na dlani. Z e-kolesom enostavno naredimo tudi do 100 ali več kilometrov na dan, mogoče na drugi lokaciji prespimo in gremo naslednji dan naprej. Skratka, z e-kolesi so se priložnosti za kolesarjenje še bolj odprle in postale dostopnejše vsem," zaključi Maja Virnik.

Še en kolesarski trend: makadamkarji

Vse bolj prodajan segment koles so tudi makadamkarji ali po angleško gravel kolesa. Od običajnih specialk se razlikujejo predvsem po širših pnevmatikah, bolj udobni geometriji okvirja in prestavah. Pnevmatike so široke od 30 pa vse do 48 milimetrov, a so še vedno na 28-palčnih obročnikih. Geometrija okvirjev je daljša z večjim kotom sprednjih vilic in višjo čelno cevjo. Vse to pripomore k udobnosti, saj so ta kolesa namenjena predvsem vožnji po slabših in makadamskih cestah, na katerih se izognemo prometu in kjer lahko doživimo še bolj pristen stik z naravo. Cene za makadamkarje se začnejo pri približno tisoč evrih.

Kaj je pokazala AMZS spletna anketa?

Kot je mogoče sklepati iz rezultatov spletne ankete AMZS , kolesarke in kolesarji še vedno prisegajo na klasičen kolesarski pogon – na svoje noge, saj jih zgolj z navadnim kolesom kolesari kar 89 odstotkov, 6 odstotkov uporablja tudi električnega, 5 odstotkov pa samo električnega. Največ jih uporablja gorsko kolo (34 odstotkov), sledijo specialkarji (27 odstotkov), 20 odstotkov jih uporablja treking, 19 pa mestno kolo. Anketa je med drugim potrdila, da nesreča na kolesu ne počiva – le 29 odstotkov vprašanih pri kolesarjenju še ni imelo težav (med najpogostejšimi je sicer počena zračnica, kar se je že primerilo 31 odstotkom sodelujočih) ali nezgode. Zato je dobro vedeti, da AMZS od letošnjega leta pomoč na cesti zagotavlja tudi kolesarjem, pomoč pa lahko člani AMZS pokličejo po telefonu (1987) ali prek brezplačne AMZS mobilne aplikacije. Tudi rezultati ankete pritrjujejo tezi, da lahko kolesarjenje pripomore k okrevanju turizma, saj velika večina anketirancev kolesari za rekreacijo.

Velika večina vprašanih se zaveda, da je predpogoj za varnost na kolesu uporaba kolesarske čelade – uporablja jo 85 odstotkov anketirancev. Med naštetimi razlogi za njeno neuporabo je bil med izvirnejšimi "ker sem upornik", med bolj pogostimi pa, da je nepraktična, ker jo je potem treba po mestu in opravkih nositi s sabo. Zanimivo je, da kolesarji, ki vozijo po mestu in na krajših razdaljah, menijo, da čelade ne potrebujejo oziroma da pri takšnih vožnjah ni nevarnosti za padce ali hujše poškodbe. Ob tem velja spomniti, kar smo izpostavili v prvi letošnji številki Motorevije: le trije kolesarji od osmih, ki so lani izgubili življenje v prometni nesreči, so uporabljali čelado.

Da bi uporaba kolesarske čelade lahko pripomogla k večji varnosti kolesarjev, ocenjuje 34,6 odstotka vprašanih, skoraj 46 odstotkov pa kot najpomembnejši ukrep izpostavlja boljšo kolesarsko infrastrukturo (urejene površine za kolesarje). Da je infrastruktura eno od pomembnih področjih, kjer je z vidika varnosti kolesarjev mogoč še precejšen napredek, se strinja tudi Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije: "Pri infrastrukturi kot najpomembnejšo usmeritev ocenjujemo "povezanost" kolesarske infrastrukture, tudi enovitost in neposrednost. Prepogosto se namreč na neki kolesarski relaciji menjajo kolesarjenje po vozišču, kolesarski pas, kolesarska steza, tudi kolesarske steze se menjajo z enostranskih dvosmernih v dvostranske enosmerne in obratno, kar je za kolesarja naporno za uporabo. Zavedamo se, da je umeščanje kolesarskih površin v obstoječi razpoložljivi prostor oziroma cestno infrastrukturo zahtevno, mestoma celo nemogoče. Zato še posebej izpostavljamo, da je za zagotavljanje prometne varnosti ključno spoštovanje cestnoprometnih predpisov, medsebojno spoštovanje različnih udeležencev v prometu in strpnost." 

V spletni anketi, objavljeni na AMZS spletni strani, je od 20. aprila do vključno 5. maja 2021 sodelovalo 717 ljudi (73 odstotkov moških, 27 odstotkov žensk). Najštevilčnejša starostna skupina sodelujočih je bila med 36 in 40 let (35 odstotkov), sledita ji skupini od 41 do 50 let (26 odstotkov) in 51 do 60 let (19 odstotkov). Največ sodelujočih je bilo iz Osrednjeslovenske regije (48 odstotkov), sledijo tisti iz Gorenjske (13 odstotkov) in Podravske regije (11 odstotkov).