Na pedalih: Pumpaj, Slovenija!

Slovensko kolesarstvo je v razcvetu. Ne samo zaradi odličnih rezultatov naših kolesarjev po svetu v skoraj vseh kolesarskih disciplinah, temveč tudi z razvojem kolesarske infrastrukture. Kolesarske steze in poti nastajajo, počasi ali hitro, vendar nastajajo. Vsako leto lahko poročamo o novih kilometrih urejenih, za kolesarje rezerviranih poti, tako asfaltiranih kot makadamskih. Po mestih je moč prepoznati napredek na cestah, ob njih in na novo nastalih površinah, na katerih so kolesarji postali del prometa. Kolesarjenje je postalo najpomembnejša rekreacija v Sloveniji. 

Če smo še pred desetimi leti zaskrbljujoče opominjali, da kolesarji izgubljamo stik s cestnim prometom, da se nikakor ne počutimo varne med avtomobili, danes že skoraj zagotovo lahko trdimo, da se je stanje zelo izboljšalo.

Mladi spadajo na kolo in pika

Osnovna izobrazba mladega kolesarja se začne zelo zgodaj že doma. Večina staršev komaj čaka, da se njihov otrok nauči voziti kolo. Potem sledi že prva skrb, kako z otrokom varno na cesto, saj se otroci uradno cestno-prometnih pravil naučijo šele v petem razredu osnovne šole, ko se potegujejo za kolesarski izpit. Ko ga opravijo, smejo samostojno na cesto, v promet, med ostale udeležence, med avtomobile. Vse lepo in prav, a preden postanejo varnejši s potrdilom o osnovnem znanju vožnje s kolesom na prometnih cestah, vsem mine veliko časa. 

Zato so začeli nastajati grbinasti poligoni

Kolopark, kaj pa je to? Najbrž ste jih opazili, kajti v zadnjih desetih letih so kot gobe po dežju nastali po celi Sloveniji. Mogoče ga imate tudi v vašem mestu, naselju ali vasi. V Britofu pri Kranju ga imamo, mladina mu reče pumptrack, se sliši bolj sodobno, ne tuje, ampak že domače. Kolopark je sicer slovenski izraz za grbinasti poligon, za pumptrack - in je zaščitena slovenska znamka. Mladi največkrat uporabljajo izraz kot je pumptrek ali enostavno park. Staršem je zaščitena znamka kolopark (KoloPark) še najbolj pri srcu. Kakorkoli, gre za asfaltiran ali neasfaltiran kolesarski grbinast poligon različnih dolžin in zelo razgibano oblikovan. Vse z namenom, da bi mladi kolesarji uživali v vožnji s kolesom.
"Največji graditelj tovrstnih poligonov pri nas je zagotovo Alliance ASE, ki kolesarsko infrastrukturo ureja oziroma gradi tudi zunaj naših meja. Potem je tukaj še BATT Crew, ki se poleg gradnje koloparkov loteva tudi večjih objektov in gradnje kolesarskih parkov. Koloparke gradi tudi Planapark. Nekaj je še manjših graditeljev oziroma društev. Tako čez palec, če štejemo vse grbinaste poligone po državi, jih je blizu sto. Mednje štejemo asfaltne, tiste iz zemlje ter tudi tiste, ki so v zasebni lasti ali na zasebnih zemljiščih ter narejeni v tako imenovani samogradnji. Večina asfaltnih je narejena v sodelovanju z občinami. Nekaj pa je takšnih, ki so jih nekateri naredili sami in so bili financirani iz zasebnih žepov oziroma donacij, a teh je resnično malo,” nam je povedal Uroš Ložar, novinar spletnega portala mtb.si, ki že vrsto let skrbno spremlja kolesarski svet na grbinastih poligonih.

 Kaj so sploh grbinasti kolesarski poligoni?

Koloparki so namenjeni igri in urjenju spretnostnih veščin s kolesi, skiroji, rolerji, kotalkami in poganjavčki. Gre za posebne vrste kolesarskih parkov, zasnovanih za izvajanje različnih trikov, vožnjo po razgibanem terenu in izboljšanje kolesarskih spretnosti, ki so namenjeni predvsem rekreaciji, učenju, druženju in tudi organizaciji tekmovanj. Koloparki so priljubljeni med kolesarji različnih starosti, saj omogočajo varen in urejen prostor za vadbo, hkrati pa spodbujajo aktivno preživljanje prostega časa.

Koloparke delimo na:

Grbinasti kolesarski poligoni spodbujajo zdrav življenjski slog, saj omogočajo fizično aktivnost na prostem. Uporabniki se lahko naučijo novih trikov in izboljšajo ravnotežje ter tehniko vožnje. So prostor za druženje, kjer se srečujejo kolesarji različnih starosti in izkušenj. Veliko koloparkov je odprtih za javnost, njihova uporaba pa je brezplačna.

Koloparki v Sloveniji

V Sloveniji je vse več koloparkov, saj občine prepoznavajo njihovo vrednost za lokalno skupnost. Med najbolj znanimi so koloparki v Ljubljani (v Šiški in Mostah), Ajdovščini, Idriji, Kopru in Mariboru. Vsak kolopark ima svoje značilnosti, od manjših lokalnih stez do večjih, tekmovalno naravnanih objektov. Največji grbinasti poligon so letos naredili in odprli v športnem parku v Grosuplju. Večji del parka obsega grbinasti poligon oziroma pumptrack. Razdeljen je na tri zahtevnostne stopnje, zaradi česar so površine primerne tako za mlajše in začetnike kot za zahtevnejše in bolj izkušene uporabnike. 

Pumpaj, Slovenija!

Na Kolesarski zvezi Slovenija že nekaj let organizirajo tekmovanja pod imenom Pumpaj, Slovenija. Gre za več tekmovanj, ki potekajo na različnih pumptrackih po celi Sloveniji, ki jih skrbno spremlja spletna stran mtb.si. "Pokal Pumpaj, Slovenija je že prava stalnica kolesarskih tekmovanj. V mojih očeh je to pravilno, saj je pumptrack disciplina, ki je od leta 2019 tudi uradna kolesarska disciplina pri Mednarodni kolesarski zvezi UCI in od leta 2019 potekajo tudi uradna svetovna prvenstva. Prvo neuradno svetovno prvenstvo je bilo leto prej in tam še niso podeljevali majic z mavrico. Zato je pokal, kakršnega imamo tudi v Sloveniji, pomemben dejavnik pri razvoju kolesarstva,” pojasni Uroš Ložar, in dodaja: “Pokal je pri nas zasnovan tako, da ne gre le za klasično tekmovanje, temveč ima spremljevalni program imenovan Grbine so fine, kjer učitelji oziroma kolesarski trenerji najmlajšim skozi zabaven način prikažejo kolesarstvo in določene kolesarske veščine. Poleg pokala pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije v Ljubljani v organizaciji KD Rajd v sodelovanju z MOL poteka tudi pokal imenovan KoloPark. Pokal je namenjen najmlajšim kolesarjem oziroma kolesarkam in je bolj kot ne družabne oziroma rekreativne narave. Otroke in njihove starše spodbuja h kolesarstvu”
Tudi glavni urednik spletne strani mtb.si Andrej Dekleva nam je podal svoje mnenje o tovrstnih odličnih zabaviščih: "Če pogledamo najbolj zveste uporabnike, je za mlade in najmlajše od poganjavčkov naprej to cel žur! Malo pogovora, učenja, zaščita od čelade navzdol in nadzor staršev so obvezni, ker gre hitro lahko tudi kaj narobe. Če so to le odrgnine, trpi le nadaljnja motivacija. Tako za majhne kot večje kolesarje, zlasti take, ki se bodo ali se že na stezice in v parke podajajo z gorskimi kolesi, so poligoni odlična učilnica tehnike. Pogosto se peljem za kom in mu po opazovanju njegovega položaja, gibanja in nagibanja na kolesu svetujem, da se poda na asfaltirane grbine. To so glavne prvine tehnike, ki jo potrebujemo za nadzor nad kolesom, tudi če nas ne zanima strahovito hitro spuščanje. Kontrolo nad kolesom bodo tu izboljšali tudi cestni kolesarji. Konec koncev je to tudi najboljša zabava na kolesu, ko nimaš časa za bližnji hrib ali še kam naprej. Saj tudi na najbližjem hribu večina ne bo dočakala urejenih in legalnih poti za kolesarjenje, kar poligon je, čeprav seveda ne more biti zamenjava za doživetje v naravi. Na začetku smo rekli "pump track v vsako slovensko občino", ampak bo še bolje, če bo v vsaki krajevni skupnosti. Tudi kak zahtevnejši, skakalni ali dirkaški, kot si jih želijo najzahtevnejši."