Na motorju: Hondina tehnološka avantura

Na poti

Čez tri dežele s tremi različnimi motocikli in tremi različnimi menjalniki


Honda kot motoristični velikan izstopa s široko modelsko ponudbo, ki je še posebej zanimiva v rastočem razredu srednje-prostorninskih motociklov, voznih tudi z vozniškim dovoljenjem kategorije A2 do 35 kW največje moči. Tokrat smo se na pot čez ovinke treh dežel podali s takimi motocikli, ki so bili opremljeni s tremi različnimi menjalniki - klasičnim 6-stopenjskim, samodejnim 6-stopenjskim DCT z dvojno sklopko in klasičnim 6-stopenjskim s pametno elektronsko sklopko.  

V evropski izpostavi Honde so se na mednarodni predstavitvi poimenovani Honda A2 adventure, kar pomeni pustolovščina, odločili na zanimiv način predstaviti tehnologije, ki poenostavijo vožnjo motocikla, a ob tem motoristu ne jemljejo vloge in tudi užitkov ne. Poleg tega so na zanimivo zasnovani poti preko lepih podeželskih, gozdnih, kraških in obalnih ovinkov Slovenije, Hrvaške in Italije pokazali, da je tudi “le” 35 kilovatov moči dovolj za lep večdnevni potep.

V treh dneh smo v slikoviti krožni vožnji, ki nas je od Ljubljane preko Babnega Polja, Risnjak in naprej do Opatije, Pulja, Rovinja, Trsta in čudovitega Krasa ter mimo Predjamskega gradu nazaj v Ljubljano prevozili blizu 900 kilometrov s tremi značajsko različnimi motocikli. Bili so trije zelo intenzivni dnevi, polni motorističnih in kulinaričnih okusov, čudovitih razgledov in še lepših linij skozi ovinke.

Foto: Vsak dan nov motocikel in nov menjalnik 

Vozili smo zimzeleno športno “naked” klasiko CB 650R z elektronsko sklopko in praktičnega ter udobnega križanca med potovalnim endurom in velikim skuterjem X-ADV 750 s samodejnim DCT menjalnikom z dvema sklopkama - oba sta imela tovarniško omejeno moč glede na zahteve kategorije A2 - prej omenjene največje moči. Tretji motocikel - lahki potovalni enduro NX500 s svojim 500-kubičnim vzporednim dvovaljnikom ponuja 35 kW največje moči in 43 Nm navora ter izstopa z učinkovitostjo, saj je na celotni poti z veliko dinamično odpeljanimi ovinki v povprečju zahteval le 3,8 litra goriva na 100 kilometrov. Ob 17,5 litra veliki posodi za gorivo ta lahki potovalni motocikel brez težav prevozi krepko čez 400 kilometrov brez postanka. Prav honda NX500 s svojimi še vedno “lahkimi” 196 kilogrami in lahkotnimi voznimi lastnostmi po našem mnenju predstavlja enega najbolj prepričljivih, če ne celo optimalnih motociklov za začetnike in ponuja še cenovno najbolj dostopen in vsestranski vstop v svet motorističnih doživetji. NX500 je bil na naši tehnološko-vozniški pustolovščini edini motocikel s klasičnim menjalnikom in sklopko, ki omogoča tudi bolj ostra prestavljanja navzdol. Prav upravljanje s Hondinim klasičnim menjalnikom je zagotovo tudi eden adutov pri izbiri motorja za začetnike. Na takšni hondi tudi v prvi uri v šoli vožnje šole vožnje ni težko najti nevtralne prestave, kar vse pove o natančnosti menjalnika. 

Tri različne honde za tri dežele: CB 650R z elektronsko sklopko, križanec X-ADV 750 s samodejnim DCT menjalnikom z dvema sklopkama - oba sta imela tovarniško omejeno moč glede na zahteve kategorije A2 - in lahki potovalni enduro NX500.

Kaj pomeni tovarniško omejena moč za A2 kategorijo?

Tovarniško omejena moč motorja pomeni, da vrstni štirivaljnik honde CB 650R namesto 70 kW moči in 63 Nm navora ponudi 35 kW moči in 49 Nm navora, a ob tem še vedno obdrži svoj čudoviti zvok. 750-kubični paralelni dvovaljnik honde X-ADV pa namesto 43,1 kW moči in 69 Nm navora v A2 izvedbi ponudi 35 kW moči in še vedno prepričljivih 65 Nm navora pri udobno nizkih 4000 vrt./min. A2 izvedba je največ moči vzela hondi CB 650R, a zaradi prožnosti motorja in še vedno čudovite zvočne kulise kulise je bilo to dejansko opaziti le ob prehitevanjih. Sicer pa se je ta agregat tudi svojo omejeno največjo moč dosegel pri 12.000 vrtljajih.

 

S svojim udobjem, ućinkovitostjo in tehnologijo nas je navdušil  izjemno vsestranski križanec med skuterjem in "adventure" motociklom - honda X-ADV 750. Njegov 750-kubični paralelni dvovaljnik honde pa namesto 43,1 kW moči in 69 Nm navora v A2 izvedbi ponudi 35 kW moči in še vedno prepričljivih 65 Nm navora pri udobno nizkih 4000 vrt./min. Z njim odlično sodeluje DCT menjalnik, ki še okrepi izkušnjo odličnega agregata in hkrati poenostavi vožnjo. S takšnim menjalnikom je bila vožnja po ulicah Trsta ali med dinamičnimi ovinki na Krasu zelo udobna, saj se motorist lahko povsem posveti liniji vožnje in prometu okoli sebe. Sploh za neizkušenega motorista je tak menjalnik še posebej dragocen, saj ga predvsem v bolj zahtevnih manevrih razbremeni dela s sklopko.

Začela se je doba pametnih menjalnikov na motociklih

Na raznoliki trasi čez tri dežele je bilo hitro jasno, da samodejni menjalnik in elektronska sklopka motoristu ne jemljeta ničesar, dajeta pa veliko - zlasti udobje v gostem prometu.

V Motoreviji smo že pisali o prihodu samodejnih menjalnikov v motocikle, tokrat pa smo vse skupaj temeljito preskusili v različnih razmerah - celo z ledeno sodro pokriti cesti, ki jo je nekaj minut pred našim prihodom za seboj pustila hladna nevihta.

Honda je izdelovalec, ki je vedno postavljal tudi smernice razvoja in že pred 15 leti predstvali prvi motoristični samodejni menjalnik z dvojno sklopko DCT. Danes ta njihov samodejni menjalnik pri določenih modelih že doseg 50-odstotni delež, pri obeh velikih skuterjih - forzi 750 in X-ADV 750 - pa je že postal serijske opreme. DCT menjalnik ima dve sklopki. Prva sklopka upravlja 1. 3. in 5. prestavo, druga sklopka pa 2. 4. in 6. prestavo. Menjalnik prestavlja zelo natačno, uglajeno in hitro, saj je ne glede na to, v kateri prestavi motorist vozi, ena sklopka vedno v pripravljenosti za vklop prestave.

Honda je že pred 15 leti predstavila prvi motoristični samodejni menjalnik z dvojno sklopko DCT. Danes je za njim že 3. generacija razvoja, kar se seveda pozna v njegovem natančnem, hitrem in izredno odzivnem delovanju ter vgradnji v širok nabor različno zmogljivih Hondinih motociklov. Hondin samodejni DCT menjalnik deluje povsem enako kot dvosklopčni menjalnik v avtomobilskem svetu; menjalnik je razdeljen na dva sklopa prestav in vsakega nadzira ena sklopka. Poleg tega menjalnik omogoča še ročno pretikanje s stikaloma na levi strani krmila, motorist pa lahko izbira še tri prednastavljene programe delovanja menjalnika - sport, normal in dež. V nastavitvah je mogoče po želji nastaviti še dva osebna programa, ki omogočata natančno izbiro vseh parametrov; od odzivnosti do točke pretikanja v višjo prestavo in celo stopnje zaviranja z motorjem.

S takšnim menjalnikom je bila vožnja po ulicah Trsta ali med dinamičnimi ovinki na Krasu zelo udobna, saj se motorist lahko povsem posveti liniji vožnje in prometu okoli sebe. Sploh za neizkušenega motorista je tak menjalnik še posebej dragocen, saj ga predvsem v bolj zahtevnih manevrih razbremeni dela s sklopko. Poleg tega je DCT menjalnik po novem še bolj natančen pri zelo nizkih hitrostih v gostem prometu, ko je sicer na motorju največ dela s sklopko. Tudi zapriseženi motoristični puristi oziroma čistuni, ki ob misli na samodejni menjalnik še vedno zmajujejo z glavo, mu po preizkusu težko kaj očitajo. Zato ni čudno, da se menjalnik vse bolj uspešno uveljavlja v potovalni križarki hondi goldwing in celo velikem potovalnem enduru africa twin, ki je pripravljen tudi za daljše ekspedicije zunaj asfaltnih cest. 

Samo petkrat stisnili sklopko od Ljubljane do Opatije

Še bolj prijetno nas je presenetila tehnologija elektronske sklopke E-clutch, ki nadgrajuje dobro poznan sistem hitrega prestavljanja brez sklopke oziroma “quickshifter”. Na vožnji od Ljubljane do Opatije prek ovinkov Babnega Polja in Risnjaka smo na hondi CB 650R, opremljeni s tehnologijo E-clutch, le 5-krat stisnili ročico sklopke, pa še to bolj iz navade kot potrebe.

S sklopko upravljata odzivna aktuatorja, ki podatke dobivata od natančnih tipal in zahtev voznika; po zagonu motorja je sistem takoj pripravljen na delovanje in voznik tudi vklop prve prestave in speljevanje lahko izvede brez uporabe ročice sklopke - kot da bi motor imel samodejni menjalnik. Enako je pri zaustavljanju ali zaviranju v sili, saj sistem prepozna dogajanje pod kolesi in samodejno odklopi pogon oziroma vklopi nevtralno prestavo. Ta polsamodejni sistem prestavljanja brez sklopke deluje še hitreje in predvsem veliko bolj uglajeno kot omenjeni sistem “quickshifter”, poleg tega pa motoristu, kadar si pač zaželi, omogoči običajno prestavljanje z uporabo ročice sklopke. Tudi delovanje tega sisteme je mogoče prilagajati glede na slog vožnje, na primer za vožnjo po stezi z bolj dirkaškim odzivom prestavljanja ali vožnjo po mestu z nežnim in mehkim delovanjem elektronske sklopke. 
Po tokratnem temeljitem preskusu treh menjalnikov lahko brez sence dvoma zapišemo, da samodejni menjalnik in elektronska sklopka poenostavljata vožnjo motocikla, hkrati pa vozniku ne jemljeta vodilne vloge ali vozniških užitkov, hkrati pa pozitivno vplivata tudi na varnost.

Na vožnji od Ljubljane do Opatije prek ovinkov Babnega Polja in Risnjaka smo na hondi CB 650R, opremljeni s tehnologijo E-clutch, le 5-krat stisnili ročico sklopke, pa še to bolj iz navade kot potrebe.

Z ramo ob rami z najhitrejšo motoristko slovite dirke na otoku Man

Najlepše od vsega je bila na tokratni poti možnost spoznati motoriste z vseh koncev Evrope, prisluhniti njihovim zgodbam, se peljati z njimi in se učiti od njih. Z ramo ob rami smo po čudovitih cestah vozili tudi z najhitrejšo motoristko slovite dirke na otoku Man. Jenny Tinmouth, ki je bila del Hondine varnostne inštruktorske ekipe na naši poti, je na legendarni dirki TT na otoku Man dobrih 60 kilometrov dolg krog med pašniki, zidovi in hišami odpeljala s povprečno hitrostjo 193 km/h. Lahko si predstavljate, koliko znanja, poguma, izkušenj in osredotočnosti je potrebno za obvladovanje ceste, motocikla, fizike in telesa pri taki hitrosti. Voziti se ob njej, pa tudi ob izkušenem slovenskem reševalcu na motorju Domnu, Alešu, Jensu, Alexu in drugih udeležencih Hondine avanture, je bil res užitek, pravi privilegij bratovščine motoristk in motoristov.

Honda NX500 - varčen, nezahteven in okreten motocikel za začetnika s katerim se je brez pomislekov mogoče odpraviti tudi na daljšo pot.

Presenečenja: srečanje z matično celico Honde in legendarnim dirkalnikom

V treh dneh smo znova uvideli, kako širok in čudovit je inženirski um ljudi, ki stojijo za razvojem znamke, ki je po 2. vojni iz majhnega bencinskega agregata razvila mobilnost svobode, podčrtane s 500 milijoni izdelanih motoicklov in na tisoče osvojenih motošportnih zmag. Hondina dediščina je izjemna. To, kar smo videli v Hondinem prodajnem salonu na Reki, gre v spomin za vedno. Poklonili smo se prvi hondi modelu A-type iz leta 1947. Na svetu je danes ohranjenih le še okoli 20 teh prahond.

Po 2. svetovni vojni je gospod Honda majhen bencinski agregat, ki je z elektriko napajal komunikacijske naprave, predelal in vgradil na kolo in začel zgodbo o uspehu, ki še vedno traja.

 Vrhunec ogleda ene največjih privatnih zbirk Hondinih motorjev, avtomobilov, dirkalnikov in dirkalnih motociklov, med katerimi so denimo tudi originalna honda africa twin iz rallya Dakar in dirkalnika svetovnih pravkov Colina Edwardsa in Valentina Rossija, je bil trenutek, ko je v salonu oživela in zagrmela prav Rossijeva več kot milijon evrov vredna MotoGP honda iz sezone 2002. “Ožeti” ročico plina na “doktorjevem” MotoGP dirkalniku z ob epskem grmenju stroja in sikanja plamenov iz Akrapovičevih izpuhov je doživetje, ki gre za vedno v spomin!


 

Ključne besede


HondaNa motorju

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Oglasna sporočila