Na motorju: Obvezno, a izjemno koristno!

Ko sem lani sredi poletja v svojih poznih štiridesetih letih v AMZS šoli vožnje opravil vozniški izpit A kategorije, sem sklenil, da bom novo motoristično sezono - preden po zimskem premoru s čelado na glavi zapeljem med ovinke - začel na najbolj varen način: z vajami obveznega programa varne vožnje za motorista začetnika. Po dobrih osmih urah in 48 kilometrih v največji in najbolje opremljeni asfaltni učilnici v Sloveniji sem iz AMZS centra varne vožnje na cesto zapeljal kot boljši motorist. Vsem motoristom začetnikom zato sporočam, da tega usposabljanja ne jemljite kot nepotrebno obvezo, ampak kot možnost, da v varnem okolju osvojite veščine, ki vam jih šola vožnje ne more dati …

Prvo in najbolj očitno spoznanje, ki ga bo opazil vsak udeleženec tega programa, je dejstvo, da med šolami vožnje obstajajo velike kakovostne razlike pri usposabljanju bodočih motoristov. Na poligonu se zelo hitro vidi, če je učitelj, ki je kandidata popeljal na cesto in skozi vse predpisane vaje do uspešno opravljenega izpita A kategorije, tudi sam izkušen motorist. Razlika med tem ali te učitelj vožnje na cesti spremlja zgolj izza volana ali pa ob kandidatu tudi sam sede na motocikel, je več kot očitna; spremstvo med ovinki, vodenje skozi mestna križišča ali krožišča in prikaz tehnike potiskanja krmila so življenjsko pomembne veščine, ki v prometu lahko motoristu rešijo življenje. Vsi učitelji vožnje, ki sami morda ne sedejo več na motocikel in kandidatu ključne prvine vožnje motocikla razlagajo iz avtomobila, bi morali vsake toliko časa priti na program motorista začetnika, da bi uvideli, zakaj je tako pomembno, da že v šoli vožnje kandidat osvoji še kaj drugega kot le skrite cone 30, lovljenje hitrostnih omejitev in za izpit pomembne “nevarne” odseke, ulice in križišča …

Trdni temelji znanja za lažji in učinkovitejši napredek: hvala Mano!

Na tem mestu vam povsem iskreno in na podlagi lastne izkušnje povem, da pri izbiri šole vožnje ne iščite bližnjic, ampak znanje. Nenazadnje boste tudi sam izpit prej naredili s kakovostno odpeljanimi urami in ne z obljubo o minimalnem številu ur. Taka obljuba lahko hitro postane (pre)draga - po denarju ali pa še huje, na cesti, ko je izpit že v žepu. Tisti dan na poligonu sem se pod čelado v mislih kar nekajkrat zahvalil mojemu učitelju vožnje, motoristu Manuelu Pungertniku, ker me je že v šolskih urah vožnje naučil tehnike potiskanja krmila, ker me je vsakič znova opomnil, da naj pravilno zaviram na obe zavori in ker mi ni dal le prometnega znanja ampak me naučil tudi razumevanje motocikla. V šoli vožnje nisva jemala le predpisane snovi in nisva se učila na pamet. Učila sva se motorizma kot zame povsem nove veje mobilnosti. Ni me le naučil voziti motorja, ampak razumeti njegovo bit in videti, gledati, čutiti, predvidevati in se v prometu gibati kot motorist. Hvala Mano, ker si vedno videl vse! Pa še to … A izpit sem opravil v prvem poizkusu in v 23 odpeljanih urah, brez vsakršnih obljub. Edino, kar mi je bilo obljubljeno, je bilo dejstvo, da na izpit ne bomo šel, če ne bom pripravljen.  Zaradi vsega napisanega sem še toliko bolj nestrpno pričakoval ta obvezni program varne vožnje, da sem s svojim motociklom lahko še dodatno utrdil vse to, kar sem se učil od prvega stika z krmilom motocikla.

Izlet v motoristove možgane

Program motorista začetnika se začne z zanimivo uverturo, v kateri psihologinja skozi skupinski pogovor udeležence med drugim popelje na izlet v motoristove možgane. Morda se to sliši preveč medicinsko, a v resnici je dobro razumeti, kaj vse morajo narediti naši možgani za varno vožnjo motorja oziroma za ustrezen odziv v stresni ali celo nevarni situaciji. Na tej pogovorni uverturi, ki ji nato sledi premik v motoristično učilnico, se skupina motoristov začetnikov pogovori tudi o svojih motorističnih motivih. Psihologinja zelo dobro in spretno vodi pogovor do iskrenih odgovorov. Veliko je smeha, a hkrati so tudi trenutki smrtno resne tišine, ki dajo misliti; med nami so tudi vozniki in motoristi, ki zavestno tvegajo za svoj užitek in hranjenje ega. Po dogajanju je psihološki del programa sicer res najmanj intenziven del dneva, a zato nič manj zanimiv in poučen. Še posebej, ker ima tudi psihologinja vajo, s katero osupne. Več vam ne izdam. Je pa osupljivo, kako hitro je mogoče vzeti pozornost našim možganom. V tej preprosti vaji pade mit o vseopravilnosti za krmilom. Kdor trdi, da ima dirkaške refleks, da ga nič ne more vreči iz tira, ko si “nastavi” ovinek, bo v tej vaji verjetno uvidel, da vendarle ni doktor Rossi. Trdno verjamem, da tak pogovor pri večini motoristov začetnikov ne glede na njihovo starost pade na plodna tla, iz katerih vznikne mentalno varovalo razuma oziroma zavedanja ranljivosti motorista.

Več kot pol milijona kilometrov motorističnih izkušenj

V moto učilnici pred udeležence stopi AMZS inštruktor varne vožnje - motorist. Vsi inštruktorji so mojstri svojega poklica, so pa med njimi tudi velemojstri in eden teh je zagotovo tudi Darko Daljevič, ki ima v nogah, rokah in glavi več kot pol milijona kilometrov motorističnih izkušenj. Z Darkom smo najprej ponovili osnove fizike motocikla, se pogovorili o dosedanjih izkušnjah, pa motoristovi opremi in vidnosti ter odgovorili še na vsa vprašanja na temo pnevmatik in izbire motocikla. Za lažje in boljše razumevanje tehnik vožnje imajo inštruktorji pripravljeno odlično video predstavitev; pri tehniki vožnje je Darko jasno in na primerih pojasnil ključne razlike med nagibno in potisno tehniko vožnje skozi ovinek. Odločno je pojasnil tudi, zakaj pri AMZS ne učijo vožnje “na kolenu” oziroma tehnike obešanja na motociklu, ki ne sodi na cesto, ampak na dirkalno stezo.

V odprtem prometu voziti povsem na robu oprijema pnevmatik, ciklistike in prostora, je smrtno nevarno,

je pojasnil Darko in dodal, da z znanjem na motorju pridejo tudi tisti najbolj varni užitki v vožnji. Darko poudarja, da je reševanje nevarnih situacij na motorju bistveno težje kot v avtomobilu in če se pred teboj zgodi nevarnost, moraš biti 100-odstotno pripravljen, saj imaš v danem trenutku le en poizkus. 

Pogled, sklopka, ovira in zavedanje!

Vožnja motorja je precej bolj fizično početje kot vožnja avtomobila; motor je treba voziti s celim telesom, ne samo z rokami in nogami, kot vozimo avto. Na motorju precej bolj čutiš sile, ki nastanejo med vožnjo, motor se tudi precej intenzivneje odziva na naše ukaze, prostora in časa za napake in njihovo odpravljanje pa je precej manj kot v avtu. Na poligonu nam je hitro postalo jasno, kako zelo pomembni so treningi tehnike vožnje; da motorist mišice nauči hipnih refleksnih reakcij na sklopki, pravilno zaviranje na obeh zavorah in potiska krmila ter pravilen pogled pri izogibanju oviri, za popolno avtomatizirano ravnanje rabi med 5000 in 7000 ponovitev. Kolikokrat doslej ste na motorju ali avtomobilu zavirali v sili? Zato se je vredno vsako leto z motociklom vrniti v AMZS center vožnje na Vranskem na enega od številnih tečajev varne vožnje .…

 Kar 48 kilometrov vaj

Vse, kar smo izvedeli v motoristični učilnici, nam je Darko pokazal na motociklu. Po začetnih ogrevalnih krogih, kjer smo vozili prosto tako kot najbolje znamo, je nato z vsakim naredil še nekaj krogov, v katerih si skozi ovinke kot drugi v koloni sledil njemu in videl, kaj delaš prav in kaj narobe; pri programu motorista začetnika v razpisanem terminu lahko sodeluje največ 12 motoristov, a v AMZS so zaradi boljšega in bolj individualnega pristopa skupino omejili na 8 motoristov na program. Tako se naučiš več, več časa preživiš na motociklu in inštruktor se posveti vsakemu posebej. Darko nas je vrhunsko in dosledno vodil skozi osvajanje tehnike potiskanja krmila, da smo na koncu vsi elegantno nizali slalomske ovinke in natančno ohranjali smer skozi ovinek. Postopno smo dvigali tudi hitrost in učinkovitost zaviranja v sili od 30 do 70 km/h. Temeljito smo se posvečali pravilni liniji in pogledu skozi ovinek ter se prepričali, kako zahtevno je izogibanje oviri na motorju. Velika zmaga je, da smo na koncu tečaja pri hitrosti 70 km/h prav vsi zanesljivo - na natančno odmerjenem prostoru - brez uporabe zavore pravilno obvozili oviro. To nam je omogočila tehnika potiskanja krmila, pri kateri nagnemo motor, naše telo – in glava oziroma pogled – pa ostane pokončno. Takšna tehnika vožnje je varnejša, odzivi so hitrejši, nenadno oviro lahko obvozimo bolj suvereno. 

Piko na i tečaju daje zavedanje pomena zadnje zavore tako pri zaviranju v sili kot pri natančnem vodenju motocikla. Ko se naučiš še, da med ostrim zavijanjem pomaga rahlo zaviranje zadnjega kolesa, nelagodnost pred ozkimi ovinki oziroma prostori izgine. V grafičnih ostrih serpentinah smo v prvi prestavi trenirali to tehniko in ostali znotraj začrtanih meja ovinkov.

Po dobrih osmih urah programa motorista začetnika smo imeli za seboj 48 kilometrov vaj, od Darka pa smo dobili pravi koncentrat nujnih izkušenj in znanja. Domov sem se odpravil kot boljši motorist in voznik z zavedanjem ter obljubo, da bom vsako svojo novo motoristično sezono začel na asfaltu AMZS centra varne vožnje na Vranskem. To izkušnjo priporočam vsem - ne glede na starost, predznanje, velikost in obliko motocikla. 

Varno zavetje tudi za motoriste

MOL bencinski servisi