Asistenčni sistemi za motocikle

Promet

Tehnika: Varnost in udobje - Varnostna tehnologija in asistenčni sistemi namreč niso rezervirani le za avtomobile …


Vožnja z motorjem je užitek, ki motoristu ponuja občutek svobode in doživljanje okolice v povsem novih dimenzijah. Prodaja motorjev vsako leto raste, s tem pa se veča tudi število motoristov in motoristk na cestah. Tekma za kupce je zaslužna, da so z vsako novo generacijo motocikli in skuterji boljši in zmogljivejši - pa tudi vse varnejši. Varnostna tehnologija in asistenčni sistemi namreč niso rezervirani le za avtomobile …

Ne spreglejte: Dobrodošla zaščita prsnega koša in hrbta

Motociklistična industrija v primerjavi z avtomobilsko industrijo tradicionalno počasneje sprejema novosti, zato morda seznam vseh asistenčnih sistemov ni tako dolg kot v avtomobilih. A vožnja z najsodobnejšimi motocikli je danes bistveno bolj varna kot še pred petimi leti. 

ABS – začetek varnosti na dveh kolesih

Ko je BMW na svojih motociklih prvič predstavil protiblokirni zavorni sistem (ABS), se je širša motoristična javnost posmehovala, danes pa v BMW motocikle vgrajujejo že šesto generacijo ABS-a. BMW-jevemu zgledu je od največjih proizvajalcev sledila Honda in nato še ostali izdelovalci. Še dobro se spomnim samozavestnih izjav kolegov motoristov, kako oni ne rabijo ABS, saj imajo odlične reflekse in še boljši občutek na zavori. Od takrat do danes se je izkazalo, da je ABS rešil mnoga življenja: v Evropi je od leta 2016 ABS obvezen del varnostne opreme na vseh motociklih in skuterjih z motorji nad 125 kubičnih centimetrov. Seveda so med prvimi protiblokirnimi zavornimi sistemi in današnjimi velike razlike tako v učinkovitosti, teži kot tudi pri samem občutku med zaviranjem. Najboljši nasvet za vse, ki kupujete rabljen motocikel, je: iščite motocikel z vgrajenim ABS sistemom, to je varnostni minimum!

“Cornering ABS” – varno zaviranje sredi ovinka v skrajnem nagibu

Gre za nadgradnjo klasičnega ABS, ki ga nadzira centralna merilna naprava v motociklu (Internal Measurement Unit – IMU), ki deluje na osnovi tipal in računalnika in v milisekundah meri nagib motocikla, pospeške in pojemke. Med tem tudi zaznava, če prihaja do različne hitrosti vrtenja prednjega in zadnjega kolesa. Na podlagi teh podatkov računalnik nadzira zavorno moč na prednjem in zadnjem kolesu, kar preprečuje zdrs v nagibu. Med zaviranjem želi klasični ABS zaradi fizike postaviti motocikel pokonci in s tem otežuje vozniku, da bi izpeljal lepo krivuljo v liniji vožnje, s takšnim ABS pa je vodenje motocikla še vedno možno tudi ob močnem zaviranju v nagibu. Motocikel, ki je opremljen s tem sistemom, je skoraj nemogoče zvrniti po tleh, izjema so le ekstremno spolzke površine (spolzke talne označbe v dežju, poledica in seveda pesek ali blato na cesti). Razveseljivo je, da danes že najdemo ABS, ki nadzira zaviranje v ovinkih tudi na motociklih nižjega cenovnega razreda in ne samo pri najdražjih potovalnih ali športnih motociklih. Prvi “cornering ABS” je v serijskem motociklu predstavil KTM z modelom 1190 adventure R leta 2013.

TCS - sistem za nadzor zdrsa zadnjega kolesa

Gre za nujen del opreme pri vseh zmogljivejših motociklih, saj preprečuje zdrs zadnjega kolesa pri pospeševanju. Tudi ta sistem sta pred več kot 30 leti najprej predstavila BMW in Honda. V najbolj preprosti izvedbi, ki jo danes najdemo tudi na številnih skuterjih in motociklih manjše prostornine, gre za merjenje razlike v obodni hitrosti med prednjim in zadnjim kolesom. V trenutku, ko merilna enota zazna razliko, kar pomeni, da se je zadnje kolo za delček sekunde zavrtelo v prazno, se prekine vžig in s tem zmanjša moč motorja. Ta sistem je odličen varnostni pripomoček za preprečevanje bolečega in pogostega padca, ki mu pravimo “highside” in pri katerem motorista vrže visoko v zrak, ko zadnje kolo izgubi oprijem in ga v naslednjem trenutku spet pridobi. Na superšportnih motociklih danes najdemo večstopenjsko nastavljive sisteme, ki so lahko tudi izklopljivi, kar pa je namenjeno le za vožnjo na dirkališču. Vožnja s superšportniki, ki zmorejo 200 “konjev”, bi bila brez tega sistema ekstremno nevarna. Enako velja za velike potovalne enduro motocikle, kjer je sistem izklopljiv za boljši oprijem zadnjega kolesa na terenu.

“Wheelie control” – sistem za nadzor dviga prednjega kolesa

Kot že samo ime pove, gre za sistem, ki med pospeševanjem preprečuje dvigovanje prednjega kolesa. Deluje na podoben način kot sistem TCS, le da elektronika poskrbi za zmanjšanje moči, ki se med pospeševanjem sprosti na zadnjem kolesu. Tudi tu se lahko nastavi različne stopnje, od tega, da popolnoma prepreči dvig sprednjega kolesa do tega, da dopušča nadzorovano vožnjo po zadnjem kolesu. Lahko se tudi povsem izklopi.

Radarski tempomat – tehnologija, ki je na motociklu morda niti ne rabimo

V lanskem letu se je iz avtomobilske industrije v motociklizem preselila tudi tehnologija radarskega nadzora ohranjanja razdalje do spredaj vozečega vozila. Sistem deluje prek tempomata (ki je sicer že mnogo let pogost del opreme potovalnih motociklov) in radarskih tipal na prednjem in zadnjem delu motocikla. Sicer se sliši super, a v resnici daje takšna na pol avtomatizirana in sproščena vožnja v koloni varljiv občutek varnosti. Če vozilo pred motociklom nenadno močno zavre, se pri motoristu, ki ni povsem osredotočen na vožnjo, to lahko slabo konča. Ocenjujem, da je radarski tempomat pri motociklu bolj kot varnostni sistem pripomoček za bolj udobno vožnjo.

Samoizklopljivi smerniki

Kolikokrat smo že slišali ali brali, da je prišlo do nesreče, ker je motorist pozabil izklopiti smernik. Na srečo na seznamih opreme motociklov vedno pogosteje opažamo samoizklopljive smernike. Ti se izklopijo ob pomoči tipal, ki zaznajo, da se je krmilo premaknilo zaradi zavijanja in se nato ponovno poravnalo za vožnjo naravnost. Vsekakor nekaj boljšega, kar se v zadnjih nekaj letih utira v serijsko opremo. 

“Quickshifter” – pomočnik pri prestavljanju

Tu gre za lep primer prenosa tehnologij z dirkališč na ceste.  “Quickshifter” ali pomočnik pri pretikanju menjalnika so sprva uporabljali le dirkalni motocikli, saj sistem, ki je preprost in ne zavzame veliko prostora, za milisekundo prekine vžig in omogoči vozniku hitrejše pretikanje v višjo prestavo ob ohranjanju zveznega pospeševanja brez izgube moči in časa, kar je sicer značilno za pretikanje z uporabo sklopke in zapiranjem ročice plina. Najprej so z njim serijsko opremljali športne motocikle, danes pa ga najdemo tudi na potovalnih motociklih, saj je vožnja z njim bolj udobna. 

Kaj o asistenčnih sistemih pravijo strokovnjaki?

Vodja inštruktorjev v AMZS centru varne vožnje Vransko in strasten motorist Vojko Safran o asistenčnih sistemih na motociklih pravi takole: “Kot policist - motorist sem bil 17 let navzoč pri ogledih hujših prometnih nesreč, v katerih so bili nemalokrat udeleženi tudi motoristi. Zaradi grobega zaviranja motorista je zelo pogosto prišlo do blokade koles, zdrsa motornega kolesa in nato hudih posledic. Velikokrat sem se spraševal, kaj na tem področju delajo izdelovalci motornih koles? Samo za primerjavo bi omenil, da je ABS zavorni sistem pri avtomobilih del serijske opreme že od leta 2003, pri motornih kolesih pa šele od leta 2017, pa še to samo za motocikle z motorji prostornine nad 125 ccm. Glede na to, da je šlo skozi vrata našega centra na Vranskem že vsaj 6000 motoristov, lahko potrdim, da imajo vozniki sodobnejših motornih koles, ki so opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, pri obvladovanju motornega kolesa veliko manj težav. Kot najbolj koristne dele varnostne opreme bi izpostavil ABS, TCS, napredne LED žaromete, različne možnosti nastavitev glede na vremenske razmere, indikatorje tlaka v pnevmatikah, sisteme, ki preprečujejo dvigovanje prednjega kolesa in podobne. Sem velik zagovornik varnostnih naprav, a opozoriti moram tudi na senčno plat varnostne tehnologije: ob vsej tehniki marsikateri motorist misli, da lahko vozi hitreje in bolj tvegano, kar morda še hitreje lahko pripelje do nesreče. Nekateri izdelovalci so po mojem mnenju začeli celo pretiravati z opremo in tehnologijo, saj se voznik kar izgubi v poplavi stikal in možnih nastavitev. Že v avtomobilih smo se naučili, da preveč tehnologije moti pozornost, a če avto še odpušča morebitne napake, jih motocikel zagotovo ne. Voznik mora motocikel najprej dobro poznati in se ga naučiti obvladovati, za kar je najprimernejši prostor namenski poligon, kot je naš na Vranskem.”

Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Kaj menite o uporabi varnostno-asistenčnih sistemov na motociklih?


 

Peter Kavčič

Ključne besede


Varnostni pripomočkiVarna vožnjamotoristimotocikelmotoristična sezona

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

23

Priljubljenost članka

23

Shrani

Delite s prijatelji