Na elektriko: Osnutek novega velikega polnilnega parka v Novem mestu

Kako naj bo oblikovan in zasnovan “mega” polnilni park za električna vozila? Kakršnekoli vzporednice z bencinskimi servisi, na katerih smo navajeni polniti posode za gorivo naših avtov, so neprimerne; polnilni parki prihodnosti za električna vozila bodo videti povsem drugače. Prvi vpogled, kako utegne izgledati polnilna infrastruktura električne mobilnosti v prihodnosti, daje izbrana arhitekturna zasnova prvega slovenskega mega polnilnega parka ob avtocestnem priključku Novo mesto, o katerem smo v Motoreviji že pisali …

Družba ELES je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije pred časom objavila javni natečaj za arhitekturno zasnovo polnilnega parka velikih moči za polnjenje električnih vozil v Novem mestu. Na podlagi ocene strokovne komisije je kot zmagovalno izbrala rešitev avtorjev Matevža Grande, univ. dipl. inž. arh. in Matevža Rožmana, mag. inž. arh. iz Zavoda za oblikovanje prostora Z.O.P. 

Ozelenjen atrij

Osrednji element arhitekturne zasnove polnilnega parka je ozelenjen atrij oziroma nekakšen mini park, okrog katerega so razvrščene hitre polnilnice za osebna vozila in spremljevalne gostinske dejavnosti za obiskovalce. V končni, dopolnjeni fazi je predvidenih okrog 50 polnilnih mest za osebna vozila, pri čemer bo družba ELES zagotovila sodelovanje več različnih ponudnikov. Polnilnice za tovorna vozila - v končni fazi jih je predvidenih 15 - bodo umeščene na skrajni severozahodni del območja.
Ko bo investicija zaključena, bo ELES nastopal v vlogi upravljavca polnilnega parka, storitve polnjenja pa bodo izvajali ponudniki polnjenja, ki jih vozniki električnih vozil že poznajo iz Slovenije in regije.

Fotovoltaične celice na strehi

Izbrana rešitev je strokovno komisijo navdušila z inovativno zasnovo in z uporabo sonaravnih materialov, saj prav ti poudarjajo razliko v značaju prostora med običajnim obcestnim počivališčem za motorna vozila in polnilnim parkom za polnjenje električnih vozil. Nadstrešnice polnilnic s fotovoltaičnimi celicami in javni prostori bodo zgrajeni iz lesa, po obodu osrednjega atrija pa bodo nadstrešnice podprte s slopi iz zbite zemlje. 
Polnilni park z ozelenjenim osrednjim atrijem omogoča uporabnikom med polnjenjem umik od njihovih vozil, hkrati pa vzpostavlja jasno ločnico med območji za tovorni in za osebni promet, ki bosta postavljeni bližje in dlje od regionalne ceste. Ker polnjenje električnih vozil ni enako polnjenju vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, je potreben temeljni razmislek, kaj mora takšen polnilni park ponuditi uporabnikom. 

Rešitev primerna tudi za druge lokacije

Izbrana arhitekturna rešitev je prepričala s prilagodljivostjo, kar pomeni, da jo bo mogoče implementirati tudi na lokacijah polnilnih parkov, ki bodo še zrasli v prihodnosti. Na podlagi arhitekturne rešitve bo namreč ELES naročil katalog celostne arhitekturne, krajinske in urbanistične zasnove za projektiranje nadaljnjih polnilnih parkov za vse prihodnje lokacije. Naj spomnimo, da ELES v okviru mednarodnega projekta GreenSwitch načrtuje tudi polnilni park pri avtocestnem priključku v Kranju.

Prva faza čez dve leti

Ocenjena vrednost izgradnje prve faze infrastrukturnega dela z ureditvijo zelenih in zunanjih površin je 2,21 milijona evrov; gre za prvo oceno, saj bo natančnejša investicijska vrednost znana šele po pridobitvi investicijske dokumentacije.

Polnilni park Novo mesto bo sicer grajen v treh etapah oziroma fazah; prva naj bi bila zaključena do leta 2027, nadaljnji fazi pa si bosta nato sledili na pet let. Polnilni park se bo tako širil sočasno z rastjo potreb po polnilni infrastrukturi. Vzpostavitev polnilnega parka velikih moči za električna vozila osebnega in tovornega prometa v Novem mestu je zato pomemben del mozaika investicij na področju prometa, ki vodijo v brezogljično družbo ob prehodu v drugo polovico 21. stoletja.

Visoka napetost, več kot 60 polnilnih mest, velike polnilne moči …