Brezalkoholno pivo ni vselej povsem brez alkohola

Nasveti

Zdravje: Nula nula?


Brezalkoholna piva in podobne pijače v zadnjem času doživljajo pravi razcvet. Odžejajo, vsebujejo manj kalorij kot alkoholna različica in skoraj ne vsebujejo alkohola. Kljub imenu pa takšne pijače niso nujno povsem brez alkohola: zakonodaja dovoljuje, da ga vsebujejo do 0,5 odstotka. Težko (ali nemogoče) jih je sicer popiti toliko, da bi bila zdrava odrasla oseba opita, a strokovnjake Nacionalnega inštituta za javno zdravje za področje preprečevanja posledic škodljive rabe alkohola njihov morebitni vpliv - še zlasti na bolj ranljive skupine ljudi - kljub vsemu skrbi …

Razlogov je več. Z vidika varovanja zdravja vsako pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, popolnoma odsvetujejo otrokom in mladostnikom. "Alkohol ima nevrotoksičen učinek (je škodljiv za možgane) v vseh obdobjih našega življenja. Raziskovalci ugotavljajo, da so možgani otrok in mladostnikov občutljivejši za škodo, ki nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu. Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela zaradi alkohola pozneje v življenju težave. S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, ustvari se lahko nek vzorec, ki se prenese tudi v odraslo dobo, kar pomeni, da gre za spodbujanje k pitju piva," menijo na NIJZ.

Kaj pravi zakonodaja?

Pojasnjujejo, da je po slovenski zakonodaji alkoholna pijača opredeljena kot vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola (Zakon o omejevanju porabe alkohola), med brezalkoholna piva pa spadajo piva z do 0,5 odstotka alkohola (Pravilnik o kakovosti piva). "Zato ne moremo trditi, da vsa piva, ki so oglaševana kot brezalkoholna, tudi v resnici ne vsebujejo alkohola, kar lahko potrošnika zavede. To je pijača z nizko vsebnostjo alkohola; alkohol je torej v teh pijačah prisoten, posameznik ga s pitjem zaužije in kot tak alkohol vpliva na posameznikovo presojo, mišljenje in ravnanje."

Voznikom in drugim udeležencem v prometu zato priporočajo pitje vode in drugih brezalkoholnih pijač. A zakonodaja je po drugi strani razumljiva, če vemo, da nekaj alkohola vsebujejo vsi fermentirani izdelki, kot nam je pojasnil prof. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultet v Ljubljani. "Poleg brezalkoholnega piva so to tudi fermentirani izdelki, kot je na primer kefir. Mimogrede, zelo zrelo sadje tudi vsebuje nekaj alkohola, vem za primer, ko je bilo v breskvah 0,5 odstotka alkohola. Vrednosti do 0,5 odstotka so nekako pričakovane za fermentirane izdelke."

Ranljive skupine

A NIJZ vseeno skrbi dejstvo, da lahko te pijače prosto kupujejo tudi mladoletne osebe. Kot pravijo je po zakonu o omejevanju porabe alkohola prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. Brezalkoholno pivo, ki nekaj alkohola lahko vendarle vsebuje, a je uradno opredeljeno kot brezalkoholna pijača, lahko torej zakonito kupi tudi oseba, mlajša od 18 let.

Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, popolnoma odsvetujejo tudi parom, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam in materam, ki dojijo, saj trenutno ne poznamo količine alkohola, ki bi bila varna za plod oziroma dojenčka. "Vsem omenjenim skupinam prebivalcev ter tudi osebam, ki so zasvojene z alkoholom ali drugimi drogami, in osebam, ki jemljejo zdravila, odsvetujemo tudi pitje brezalkoholnega piva, ki vsebuje do 0,5 odstotka alkohola. Tudi, če gre za pivo brez alkohola, lahko takšna pijača pri nekaterih ranljivih osebah, kot so otroci in mladostniki ter osebe, ki so bile zasvojene in trenutno abstinirajo, poveča željo po pitju alkoholnih pijač."

Zavajajoče sporočilo?

Trenda oglaševanja in porabe brezalkoholnega piva na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sicer ne spremljajo in tudi še niso naredili raziskave o tem, kako pogosto, v kolikšnih količinah in katere skupine prebivalcev ga najpogosteje in največ konzumirajo. Opozarjajo pa, "da alkoholna industrija pogosto brezalkoholne pijače izkoristi za oglaševanje, saj so njihovi izdelki z manj ali nič alkohola oblikovno pogosto zelo podobni alkoholnim pijačam, s tem pa poskrbijo za povečevanje njihove porabe." 

Splošno zavedanje o škodljivosti alkohola se sicer v javnosti povečuje. "Vendar raziskave kažejo, da izpostavljenost oglaševanju alkoholnih izdelkov vpliva na željo, namen in odločitev za pitje alkohola, k čemur so s tem izpostavljeni tudi otroci in mladostniki.

 

Voznikom in drugim udeležencem v prometu zato na NIJZ priporočajo pitje vode in drugih brezalkoholnih pijač.

Boljša izbira, ampak …

Odločitev za brezalkoholno pivo pri tistih, ki bi sicer posegli po alkoholnem, je kljub vsemu manj tvegana izbira, se strinjajo na NIJZ, a ne pozabijo dodati opozorila, da z vidika varovanja zdravja, še zlasti povezave z nekaterimi raki, nobena količina alkohola ni varna. "Govorimo lahko le o mejah manj tveganega pitja, pri katerih je tveganje za škodo manjše, ni pa odsotno."

Povedali so, da se s pitjem brezalkoholnega piva otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, pri nekaterih ranljivih osebah, kot so osebe, ki so bile zasvojene in trenutno abstinirajo, pa to poveča željo po pitju alkoholnih pijač. "Zato menimo, da brezalkoholna piva ne pomenijo zdrave alternative in dolgoročno ne pripomorejo k oblikovanju kritičnega odnosa do pitja alkohola in opijanja."

Veš, kaj piješ?

Brezalkoholna piva imajo manj alkohola in po tem lahko sklepamo, da je njihova kalorična vrednost nižja, če seveda pijača na osnovi piva (na primer radler) ne vsebuje tudi dodatnega sladkorja. Podatek o energijski vrednosti alkoholne pijače na označbi pogosto ni naveden, lahko pa ga po nasvetu Zveze potrošnikov Slovenije preverimo ob pomoči nedavno nadgrajene aplikacije VešKajJeš. Kot zanimivost povejmo, da je kalorična vrednost ene merice žgane pijače enaka eni rezini kruha.
Na ZPS so v sporočilu za javnost zapisali, da je v bazi že več kot 2700 alkoholnih pijač (tudi brezalkoholnih piv). Ko uporabnik aplikacije poskenira črtno kodo, se prikaže energijska vrednost pijače, ki temelji bodisi na podatku, kot ga je označil proizvajalec, bodisi na oceni, izračunani s posebnim algoritmom, ki je bil zasnovan v okviru programa Veš, kaj piješ. "Piva so med najbolj iskanimi izdelki v sistemu," je pojasnil dr. Bojan Blažic z Instituta Jožef Stefan, ki skupaj z Inštitutom za nutricionistko, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Zvezo potrošnikov Slovenije sodeluje pri tem programu.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2019 je v Sloveniji registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, več kot 11 litrov. V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami smo nekje v sredini, na vrhu je Latvija s skoraj 13 litri čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več.

Ključne besede


Varna vožnjaZdravje

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

14

Priljubljenost članka

14

Shrani

Delite s prijatelji