Prometna varnost v letu 2021

Promet

Razlog za preplah?


V letu 2020 je bilo zaradi manj prometa na cestah (kot posledice izbruha epidemije novega koronavirusa) manj tudi prometnih nesreč, v lanskem letu pa te korelacije nismo zasledili. Najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, torej 115 umrlih na naših cestah, je precej slabši kot predlani in kot zadnjih 5 let, ko v povprečju beležimo manj kot 100 umrlih na cestah na leto. V tem trenutku še ne moremo oceniti, če je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč ali pa nas bi že moralo skrbeti in bi morali ugotoviti razloge za poslabšanje ter pripraviti ustrezne ukrepe. Zato se splača pogledati širšo sliko in daljše obdobje. Z metodo drsečih povprečij 5-letnih obdobij, ki jo uporabljamo v statistiki, ugotovljeni podatki še vedno kažejo upad števila žrtev na cestah …

Suhoparna policijska statistika za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži "neprilagojeno hitrost" (37,1 odstotka vseh nesreč). Na drugem mestu je "nepravilna stran/smer vožnje" (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica previsoke hitrosti, saj lahko pride do "sekanja" ovinkov, na tretjem mestu pa policijska statistika navaja "neupoštevanje pravil o prednosti" (15,1 odstotka).

Pri prvem vzroku, torej pri neprilagojeni hitrosti, ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram za vožnjo. Kot smo že večkrat izpostavili, je nemogoče od voznikov pričakovati, da so sposobni pravilno razumeti razmere na cestah ter ugotoviti, kakšna je za le-te primerna hitrost vožnje in posledično prilagoditi hitrost vožnje svojega vozila razmeram.

Krvni davek nekoč: Grozljivi prizori in še bolj grozljive številke

Udeleženci

Črna statistika je žal neusmiljena. Na žalost spet kaže na zelo slabo prometno varnost pri motoristih in mopedistih, prav tako pri kolesarjih in tudi pešcih. Sicer bi želeli podrobnejšo raziskavo, kjer bi lahko več izvedeli o vrsti motorista, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka. Prav tako bi pri kolesarjih želeli izvedeti, če je šlo za mestno kolesarjenje, športno kolesarjenje, kolesarjenje v skupini. In enako tudi za pešce: če so v nesrečah, ki so se zgodile v temnem delu dneva, nosili svetla oblačila, odsevna telesa, če so hodili sami ali v skupini in podobno.

Zaščita

Ponovno je razočarala skromna raba varnostnega pasu. Izmed 47 umrlih voznikov in potnikov v osebnih avtomobilih jih med 33 umrlimi vozniki kar 14 ni uporabljalo varnostnega pasu, med 14 umrlimi sopotniki pa jih 6 ni uporabljalo varnostnega pasu. Skupaj torej 42 odstotkov neuporabe varnostnega pasu med umrlimi. Med šestimi umrlimi mopedisti trije niso uporabljali zaščitne čelade (50 odstotkov). Drugače je pri motoristih, kjer le eden izmed 27 umrlih ni uporabljal zaščitne čelade. Med desetimi umrlimi kolesarji sta le dva uporabljala kolesarsko čelado.

Alkohol

Med 14.004 povzročitelji prometnih nesreč jih je 1316 imelo raven alkohola nad dovoljeno mejo. Najbolj žalosti in skrbi dejstvo, da je imelo kar 34 povzročiteljev izmed 112 povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. Žal podatki o rabi drog oziroma psihoaktivnih snovi (še) niso na voljo.

Povzročitelji prometnih nesreč z umrlimi

Med 112 povzročitelji smrtnih prometnih nesreč je umrlo 67 povzročiteljev, 47 povzročiteljev pa je povzročilo smrt druge osebe.

Kako bolj varno naprej?

Že drugo leto zapored ocenjujemo, da s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Že v prvem kovidnem letu 2020 smo izrecno poudarili, da bi moral biti upad najhujših prometnih nesreč višji, kot je bil glede na precej manj voženj zaradi zaprtja države in celoletnega vpliva epidemije. Enako lahko rečemo tudi za leto 2021, ko so številke narasle čez vrednosti nazadnje zabeležene leta 2016 in še prej.

Že večkrat smo izpostavili, da je nadzor prometa pomemben del trikotnika prometne varnosti. Res smo dobili novo namensko avtocestno policijo, ki opravlja določene naloge nadzora in tudi splošne varnosti na omrežju avtocest in hitrih cest, a ocenjujemo, da je problemov več na cestah na regionalni in lokalni ravni. Pri cestni infrastrukturi želimo, da se aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest in odpravljanj kritičnih mest nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Načeloma smo lahko zadovoljni, da se je začela gradnja hitre cestne povezave proti Koroški; upamo, da se bo kmalu začela tudi proti Dolenjski oziroma Beli krajini. Pri voznikih že dlje časa zagovarjamo stalno izobraževanje, saj se prometna pravila, infrastruktura, pa tudi vozila nenehno spreminjajo in izboljšujejo.

Ključne besede


Varna vožnjaPrometna varnostPrometvarne ceste

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

28

Jure Kostanjšek

Jure Kostanjšek

Generalni sekretar

Erik Logar

Erik Logar

Vodja področja varna mobilnost

Priljubljenost članka

28

Shrani

Delite s prijatelji