Tehnika: Zakaj električni avtomobili niso neslišni?

Tehnika

Zuuum, driiing, bzzz … Je umetni zvok električnega avtomobila dovolj učinkovit?


(Skoraj) neslišno delovanje električnih avtomobilov zagotovo spada med prednosti električne mobilnosti. A neslišen pogon električnih avtomobilov ima veliko pomanjkljivost - pešci in kolesarji ga ne slišijo, kar je lahko zelo nevarno. Zato električni avtomobili ne smejo biti neslišni …

Lani julija je stopil v veljavo predpis, ki zapoveduje, da morajo biti vsa električna vozila z najmanj štirimi kolesi opremljena z akustičnim opozorilnim sistemom (Acoustic Vehicle Alerting System oziroma AVAS), ki med vožnjo do hitrosti 20 km/h oddaja zvok, ki ne sme biti tišji od 56 decibelov. Predpis, ki velja za vsa nova električna vozila, ki so naprodaj na trgih EU (in drugod po svetu), izdelovalcem električnih vozil zapoveduje, da morajo vozila z zvokom nakazati tudi, ali vozilo pospešuje ali zavira: zvok mora torej odražati način gibanja vozila.

Sluh je tudi v prometu zelo pomembno človeško čutilo

Zaznavanje zvoka je seveda zelo pomembno človeško čutilo in je v več kot stoletnem razvoju cestnega prometa odigralo pomembno vlogo: pešci in kolesarji se pogosto zanašamo na sluh, ko ocenjujemo dogajanje v prometu. Vozila na cesti namreč zaznavamo tudi z ušesi; če ne gledamo v pravo smer, nas vozila nase opozarjajo s hrupom oziroma z zvokom, ki ga oddajajo med vožnjo. Doslej smo brez težav slišali, ali se nam na prehodu za pešce približuje avto s strani, ki je ne vidimo, ali se avto premika po garaži in ali avto zapelje s parkirnega mesta, mimo katerega gremo z nakupovalnim vozičkom.
Pri električnih avtih je drugače; pri počasni vožnji hrup izpod pnevmatik ali hrup piša vetra okoli karoserije nista dovolj glasna, da bi ju slišali. Drugega hrupa, ki ga slišimo pri običajnih vozilih - izpod pokrova motornega prostora ali iz izpušnih cevi - pa električni avtomobili ne oddajajo - vsaj ne pri počasni vožnji. Pešci in kolesarji, pa še marsikateri drugi udeleženci v prometu, torej ne bi slišali električnih avtomobilov, če ti pri počasni vožnji ne bi oddajali umetno ustvarjenega zvoka.

Zvočni signal, ki opozarja, da se vozilo premika, je torej nujen za varen potek prometa in s tega vidika je zakonska obveza o zvočni opremi električnih vozil dobrodošla in tudi nujna. A če so zakonodajalci predpisali glasnost in hitrost, do katere mora električni avto oddajati zvok, so vrsto, zven in vse ostale lastnosti zvočnega signala električnih avtov prepustili domišljiji izdelovalcev.

Zvočni signal, ki opozarja, da se vozilo premika, je torej nujen za varen potek prometa in s tega vidika je zakonska obveza o zvočni opremi električnih vozil dobrodošla in tudi nujna.

Tehnično komponiranje na oddelkih za akustiko

Izdelovalci električnih avtomobilov praviloma nič ne prepuščajo naključju - tudi ne zvoka svojih električnih avtomobilov. Večina uveljavljenih avtomobilskih izdelovalcev se z umetno ustvarjenim zvokom svojih avtomobilov ukvarja načrtno in sistematično, tako kot pri obliki in ostalih lastnostih svojih avtomobilov pa tudi pri zvoku iščejo individualnost in prepoznavnost.

Pri izdelovalcih električnih avtov, kakršna sta na primer Audi in Mercedes, za zvok električnih avtov skrbijo posebni oddelki za akustiko, ki umetno oblikovan zvok iz stotine posnetih zvočnih posnetkov ustvarjajo v zvočnem studiu.

Umetno ustvarjen zvok audija e-trona quattro je na primer sestavljen iz 30 različnih zvočnih posnetkov oziroma delcev, med katerimi so tako umetno sintetizirani zvoki kot posnetki prometa na avtocesti.

Mešanico izbranih zvočnih delcev električni avti oddajajo prek zvočnikov, ki morajo biti nameščeni v prednjem delu avtomobila (in morajo biti vodotesni). Pešci zvočnikov ne vidijo, morajo pa jih slišati: zvok se spreminja glede na hitrost avta in glede na smer vožnje - pri vzvratni vožnji mora biti zvok drugačen kot pri vožnji naprej. Jakost in modulacija zvoka morata ustrezati zakonskim zahtevam, zven pa je prepuščen posameznim izdelovalcem. Zanimivo pa se zdi, da nihče od avtomobilskih izdelovalcev svojega električnega avta ni opremil z zvokom motorja na notranje zgorevanje, ki smo ga ostali udeleženci v prometu vajeni, ampak so izbrali umetno sintetizirane zvoke, ki pogosto zvenijo kot nekakšne milozvočne harmonije.

Za volanom: Mercedes EQC 400
Umetno ustvarjen zvok audija e-trona quattro je na primer sestavljen iz 30 različnih zvočnih posnetkov oziroma delcev, med katerimi so tako umetno sintetizirani zvoki kot posnetki prometa na avtocesti.

Bi bil neprijeten zvok bolj učinkovit?

Zvoki, ki jih morajo med počasno vožnjo oddajati električni avtomobili, so torej zanimivi, inovativni, nenavadni in prijetni - a po našem mnenju niso dovolj učinkoviti. Doslej smo pri Motoreviji preskusili kar lepo število električnih avtomobilov, a pri nobenem nismo slišali, da bi pri počasni vožnji oddajal dovolj neprijeten zvok, da bi zdramil ostale udeležence v prometu. Menimo, da je z zvokom električnih avtomobilov podobno kot z budilko - ta se mora oglašati dovolj glasno ali dovolj moteče, da nas predrami iz sna.

Med našimi testi električnih avtomobilov smo se pogosto znašli v položaju, ko smo morali v urbanem okolju - na primer v mestih ali na parkiriščih - z električnim avtom počasi voziti za pešcem voziti kar nekaj časa, da nas je ta zaznal oziroma slišal. Še zlasti je to opazno tam, kjer je zvočna onesnaženost že tako velika oziroma pešce moti siceršnji hrup prometa.

Slepi in slapovidni v Švici že zahtevali ukrepanje

Sicer pa so to težavo zaznali tudi drugi. Švicarska zveza slepih in slabovidnih je na primer od svoje vlade zahtevala, da zaostri mednarodno sprejete tehnične standarde o zvoku električnih vozil. Zahtevajo, da ti pri počasni vožnji oddajajo zvok, ki je glasnejši od 56 decibelov, pa tudi, da morajo električni avti oddajati zvok tudi, ko stojijo na mestu - na primer pred prehodom za pešce oziroma pri čakanju na zeleno luč na semaforju. Slepi in slabovidni, ki se pri svojem gibanju po prometnih površinah zanašajo le na svoj sluh, ne zaznavajo avtomobilov v svoji okolici, če so ti neslišni.
Naprava za umetno genriranje zvoka pri električnem avtomobilu. 

Je zato trobljenje nujno?

Dokler ne bodo popravili zakonskih standardov, voznikom električnih vozil svetujemo, da se pri vožnji v gneči oziroma tam, kjer je veliko pešcev in kolesarjev, zatečejo k metodi opozarjanja pešcev, ki je učinkovita že celo stoletje, odkar so na ceste zapeljali avtomobili - hupi oziroma troblji. Če počasi vozite po ulici ali parkirišču z veliko pešci, nekajkrat potrobite - to bodo pešci zagotovo slišali, tudi če imajo v ušesih slušalke ali če gledajo v zaslon svojega mobilnika. Morda trobljenje res zveni kot agresivno dejanje voznika električnega avta, zato mora voznik znati presoditi, kdaj je trobljenje nujno, saj sicer lahko povsem po nepotrebnem povzroči veliko hude krvi. Seveda pa se morajo tudi pešci zavedati, kje lahko hodijo. Najbolj uporaben nasvet se zdi podobno ravnanje kot pri avtu z motorjem na notranje zgorevanje: če bi z njim potrobili pešcem, ni razloga, da tega ne bi storili tudi z električnim avtom.

Vaše mennje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Ali vas je na cesti oziroma na parkirišču že presenetil "neslišen" električni avto?

Pri višjih hitrostih ni razlik

Električni avtomobili so res neslišni - a le dokler se premikajo počasi. Preskusi so pokazali, da so pri hitrostih, večjih od 20 ali 30 km/h, električni avtomobili enako glasni kot avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje. Pri višjih hitrostih avto namreč več hrupa kot z motorjem povzroča s kotalnim uporom svojih pnevmatik in z aerodinamičnim hrupom oziroma pišem vetra okoli karoserije. Bolj kot vrsta pogona vozila na vozni hrup vpliva vrsta oziroma zasnova vozila; tovornjaki, avtobusi in ostala tovorna vozila so precej glasnejša kot osebni avtomobili.

Z električno dvokolesno revolucijo se pri nas - razen trgovcev - resneje ne ukvarja še nihče - tudi ne krojači prometne politike in prometne varnosti. 

Kaj pa električna kolesa in električni skiroji?

V uredništvo Motorevije smo dobili že kar nekaj klicev in sporočil, da so na cestah in pločnikih vse pogostejša električna kolesa, električni skiroji in električne rolke nevarni tudi zato, kjer jih pešci ne slišijo. Zakon, ki velja za električna vozila s štirimi kolesi, za električna dvokolesa in skiroje ne velja. Pa bi moral; električna kolesa in skiroji se po kolesarskih stezah premikajo z 20 ali več kilometri na uro; ker se se kolesarji in pešci v mestih pogosto srečujejo na istih površinah, prihaja do konfliktov in trčenj.

Ključne besede


varnostElektrikaEkologijavarna mobilnostelektrična kolesaElektromobilnostvarna vožnjaelektrični skiroelektrični avtomobili

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

6

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Priljubljenost članka

6

Shrani

Delite s prijatelji