Električna mobilnost – na dveh kolesih

| Promet, Ekologija

Kolesa s pomožnim električnim pogonom


Električna mobilnost je “naslednja velika stvar”, pravijo futurologi in prometni strokovnjaki, zelo radi pa temu prikimavamo tudi avtomobilistični novinarji. V Motoreviji smo o električnih avtomobilih že veliko pisali, še več bomo zagotovo v prihodnosti. A električna mobilnost ni nujno vezana na avtomobile z električnim pogonom, na moč avtomobilskih elektromotorjev, na polnilne postaje na avtocestah in energijsko gostoto avtomobilskih akumulatorjev. Električno mobilnost lahko izkusimo tudi drugače – s kolesarjenjem. Gre za trend, ki je preplavil marsikatero evropsko mesto in državo, vse bolj pa se uveljavlja tudi pri nas. Za kaj gre?

Kolesa s pomožnim električnim motorjem seveda niso nič novega – poznamo jih že vrsto let, če ne desetletij. A zdi se, da so s prihodom električnih avtomobilov dobila nov zagon, predvsem pa večjo prepoznavnost in zanimanje v javnosti. Veliko je k temu pripomogel tudi tehnični napredek – zmogljivejši akumulatorji, manjši električni motorji in vse večja zanesljivost tehnike so kolesa s pomožnim električnim motorjem približala tudi običajnim uporabnikom in ne samo zanesenjakom s tehničnim znanjem.

Elektrika kot pomoč – nogam

Kdor se z električnim kolesom sreča prvič, bo verjetno presenečen nad dejstvom, da mora kolo z električnim motorjem še vedno poganjati z nogami; električna kolesa namreč niso “mopedi” z električnim pogonom, pri katerih se po cesti pelješ s privijanjem ročice. V tujini se je za električna kolesa uveljavil izraz “pedelec”, ki opisno opozarja, da moramo tudi pri takšnih kolesih še vedno pritiskati na pedala. Električni motor, ki se praviloma nahaja v zadnjem pestu ali v mehanizmu gonilke, kolesarju le pomaga pri poganjanju; kolesar pritisne na pedal, električni motor pa doda svoj del pogonske moči. Pogonska zasnova tako kolesarju omogoča, da se s kolesom premika s precej manj moči kot pri običajnem kolesu; večino moči namreč zagotavlja električni motor. To je tudi najbolj prepoznavna lastnost električnih koles: še vedno je treba obračati pedala, a s precej manj moči in truda kot pri običajnem kolesu. Še najbolj se to občuti na klancih; rahel pritisk na pedal sproži delovanje elektromotorja, ki navidezno brez večjega truda požene kolo in kolesarja navzgor po klancu. Povedano drugače: tudi strmi klanci se na električnem kolesu spremenijo v ravnino.

Manj truda – manj napora

Zavedni kolesarji bodo ob lastnostih električnih koles zagotovo odmahnili z roko; “kolesarjenje je vendar zdravo in koristno!” To je seveda res, a niso vsi kolesarji na kolesu zgolj zaradi rekreacije in nabiranja kondicije. Vse več ljudi kolo uporablja kot glavno prevozno sredstvo – in vse več se jih s kolesi zjutraj zapelje v službo in popoldan nazaj domov. Nekaterih med njimi ne moti, če na delovno mesto pridejo prepoteni in utrujenih nog, marsikaterega pa – in takšnim utegne električno kolo močno olajšati vsakodnevni izziv mobilnosti. Z dovolj zmogljivimi akumulatorji, da omogočijo celodnevno delovanje električnega motorja, vsakodnevna pot v službo in nazaj domov postane krajša in manj naporna, prepotene srajce in majice pa preteklost. Električno kolo še vedno omogoča, da smo vsak dan na svežem zraku, še vedno tudi nekaj naredimo za telo, zdravje in počutje, a napora je vendarle bistveno manj kot na običajnem kolesu.

Pri nas so električna kolesa še redka

Nič čudnega torej, da so kolesa s pomožnim električnim motorjem preplavila marsikatero evropsko mesto; samo v Nemčiji se po cestah vozi skoraj 3 milijone električnih koles – predstavljajo več kot 12 odstotkov vseh koles na nemških cestah in kolesarskih stezah. Na prvi pogled se to ne zdi veliko, a če ta podatek primerjamo z deležem električnih avtov med vsemi avtomobili na nemških cestah (ki jih je manj kot odstotek), električno mobilnost v Nemčiji poganjajo električna kolesa. Pa pri nas? Tudi v Sloveniji električna kolesa počasi pridobivajo kupce in veljavo, so pa številke bistveno manjše, predvsem pa jih je nemogoče natančno zbrati. Po nekaterih ocenah je bilo v letu 2016 pri nas prodano približno 500 novih električnih koles, letos naj bi jih bilo še malce več. Če to številko primerjamo z velikim številom koles pri nas, je delež električnih koles še vedno zelo majhen. Kje so razlogi za majhne številke? Med poglavitnimi je zagotovo precej visoka cena električnih koles; elektromotor, nadzorna enota in predvsem akumulatorji imajo še vedno dokaj visoko ceno. Ponudba je sicer raznolika in pestra, a električnega kolesa za manj kot 1000 evrov v trgovinah ne boste našli. Bolj realne cene segajo od 1300 evrov za osnovno mestno električno kolo do 5, 6, 7 ali še več tisočakov za zmogljivo gorsko električno kolo.

Če kolo uporabljate, se cena povrne

Marsikdo med nami seveda nima možnosti, da bi se v službo vozil s kolesom – tudi če ima ta električni pogon in mu olajša pot. Električna kolesa so zato tudi v tujini najbolj priljubljena v večjih urbanih središčih in naseljih, ki jih v Sloveniji pač ni veliko. A če vas mika, da bi svoj avto med tednom pustili doma in nekaj kilometrov do delovnega mesta raje prekolesarili, razmislite o električnem kolesu. Začetni vložek v nakup je sicer visok, a ob dosledni uporabi – in manjših stroških za avto – se vam bo prej ali slej povrnil. A pri tem velja enako opozorilo kot pri električnih avtih; električna mobilnost – četudi na dveh kolesih – zahteva prilagoditev naših navad. 6

Lahkotnost: preskus električnega kolesa peugeot EM 02

Pomoč elektrike pri poganjanju kolesarskih pedal najbolj prav pride tistim, ki se s kolesom vozijo, ker se morajo – na primer po vsakodnevnih opravkih. Mestna električna kolesa, torej kolesa za kolesarjenje po kolesarskih stezah, mestih in naseljih, so zato najbolj razširjena in priljubljena. A z električnim pogonom lahko opremimo tudi druga kolesa – na primer gorska, namenjena kolesarjenju po brezpotjih. Takšno je bilo tudi Peugeotovo kolo na našem kratkem preskusu; peugeot EM 02 je po zasnovi, obliki in lastnostih pravo gorsko kolo, namenjeno rekreaciji po brezpotjih, stezicah in gozdnih stezah. Okvir stoji na 27,5-palčnih kolesih s terenskima pnevmatikama, prestave menjamo s Shimanovima menjalnikoma SLX in XT, ustavljamo se s hidravličnima kolutnima zavoram, prednje vilice pa so vzmetene.

Na prvi pogled je Peugeotovo električno kolo EM 02 značilno gorsko kolo lične oblike in vpadljive bele barve, le da je sredi aluminijastega okvirja vpeto trikotno ohišje litij-ionskega akumulatorja, pesto zadnjega kolesa pa je debelejše. To sta tudi oba najpomembnejša elementa električnega pogona – akumulator z zmogljivostjo 8,8 Ah in v pestu skrit električni motor znamke Bosch z močjo 250 W. Akumulator je dovolj zmogljiv, da vozniku pomaga na razdalji od 80 do 100 kilometrov, moči pa je dovolj, da kolo z lahkoto premaga tudi strme gozdne vzpone in peščene klance.

Električni pogon kolesarju pomaga le do hitrosti 25 km/h; ko to hitrost prekoračimo, se električni pogon izklopi in kolo lahko poganjamo le z nogami. Če so te močne ali klanec dovolj strm, lahko seveda kolesarimo precej hitreje, a brez pomoči elektrike. Zakaj 25 km/h? Ker tako pravi zakon.

Nekaj vaje in privajanja občutkov peugeot EM 02 zahteva zaradi precejšnje mase, ki jo prineseta akumulator in elektromotor; zaradi 20 kg suhe teže le težko skočimo čez stopnico ali se dvignemo na zadnje kolo.

A že na prvem daljšem vzponu se nam električni pogon oddolži z zanesljivim in ravno prav zmogljivim delovanjem, da na cilj pridemo spočiti in sveži. Ko se navadimo na električno pomoč, so celo vzponi po strmejših gozdnih koreninah ali stopnicah otročje lahki – in uživaški.

Kolesar delovanje električnega pogonskega sistema spremlja prek potovalnega računalnika na krmilu; ta nam sporoča podatke o delovanju motorja, prevoženih kilometrih in hitrosti kolesarjenja, kaže pa tudi doseg in porabo električne energije. Nadzorna enota omogoča tudi izbiro programa delovanja električnega motorja – od skromne pomoči do maksimalnega potiska, ki omogoča odlične pospeške. Električni pogonski sistem omogoča tudi rekuperacijo zavorne energije med zaviranjem ali vožnjo po klancu navzdol, kar še zlasti na gorskih turah lahko podaljša električni doseg.

Ko se po vožnji vrnemo domov, akumulator prek napajalnega kabla priklopimo na domačo vtičnico in ga v uri in pol napolnimo do 80 odstotkov zmogljivosti (100-odstotno polnjenje zahteva malce več časa). Ohišje akumulatorja lahko z nekaj prijemi tudi odstranimo iz okvirja in odnesemo na varno, če kolesa ne moremo shraniti na varnem mestu.

Šele prvo daljše kolesarjenje nam je tudi odkrilo smisel električnih gorskih koles. Če smo sprva še nejeverno zmajevali z glavo – smisel gorskega kolesarjenja je vendarle rekreacija, potenje in trud –, smo po preskusu spoznali, da se tudi z električnim gorskim kolesom lahko spotimo in utrudimo, le da pri tem lahko prevozimo več kilometrov, opravimo več vzponov in na cilj pridemo hitreje. Kot smo zapisali že v članku, električni kolesarski užitki niso poceni; cene električnih oziroma hibridih gorskih koles se pri Peugeotu začnejo pri 2599 evrih in sežejo do 4699 evrov.

Več informacij dobite z obiskom spletne strani slovenskega zastopnika za Peugeotova kolesa, podjetja Filitheo iz Ljubljane na naslovu: http://www.kolo-peugeot.si/hibridna-e-kolesa.html.

Ključne besede

ekologijaMobilnostElektrikaEkologijaPeugeotelektrična kolesa

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj