Na cestah še vedno preveč žrtev!

Varnost

Varnost v prometu v letu 2020


Leto 2020 bo v zgodovino zapisano kot leto, ko je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi do sedaj, 80. Seveda smo tega lahko veseli, a evforije ob tem ne sme biti: številka umrlih in hudo telesno poškodovanih bi morala biti še nižja. V letu, ki so ga zaznamovali ukrepi proti novemu koronavirusu, je bilo prometa na cestah precej manj kot sicer, zato bi morala biti prometna varnost še boljša.

Čez nekaj let se bo ob pogledu na prometno-varnostno statistiko le še malokdo spomnil, da je za majhne številke najbolj zaslužno zmanjšanje prometa na cestah. Predvsem ob spomladanskem delnem zaprtju celotne države se je promet domala povsem zaustavil, a tudi v jesenskih mesecih je bilo vozil na cestah precej manj. Če bi torej primerjali število umrlih in poškodovanih na število prevoženih kilometrov, lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo leto 2020 z vidika prometne varnosti slabše kot leta poprej. A dejstvo, da je bil lanski december prvi mesec v zgodovini samostojne Slovenije, ko ni bila zabeležena nobena smrtna žrtev zaradi prometne nesreče, nas vseeno navdaja z optimizmom.

Spomnimo - julija leta 2000 je samo v mesecu juliju na naših cestah umrlo 43 oseb, kar je več kot polovico smrtnih žrtev na letni ravni 2020.

Število najhujših prometnih nesreč (huda telesna poškodba ali smrt) se je v 2020 zmanjšalo za 14,4 odstotkov – če ta podatek primerjamo s podatki v tabeli, v kateri za nekatere odseke slovenskih avtocest in glavnih cest primerjamo povprečno število vozil na dan v letih 2019 in 2020, bi si želeli, da bi bilo prometnih nesreč – glede na manjše število vozil –, še manj.

Hitrost, mobilniki in alkohol

Manj vozil na cesti voznike spodbuja k večjim hitrostim in prav prekoračitve hitrosti, pogosto so bile te prekoračitve tudi zelo občutne, pomenijo večjo možnost, da pride do prometne nesreče. In tu je začaran krog, še zlasti, če k temu dodamo še druge vplive, kot so uporaba mobilnega telefona ali vožnja pod vplivom alkohola. Glede slednjega se je po podatkih ministrstva za infrastrukturo stanje v primerjavi z lanskim letom izboljšalo le za 10 odstotkov. 

Alkohol sicer ni problem le pri voznikih avtomobilov, temveč tudi pri kolesarjih in drugih udeležencih v prometu, kar lepo ponazarja tudi tabela z navedeno stopnjo prisotnosti alkohola pri tistih, ki so v prometni nesreči umrli ali pa bili hudo telesno poškodovani.
Zelo zaskrbljujoč je pogled na statistiko "neslavnih rekorderjev" glede vsebnosti alkohola v krvi med tistimi, ki so se v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovali ali umrli. Najvišje vrednosti so bile tako izmerjene pri ranljivejših udeležencih v prometu, kar nakazuje na to, da se ne zavedajo, da z uživanjem alkohola postanejo še bolj ranljivi.
stopnja alkohola v gramih na kg krvi vrsta uddeleženca in starost posledice
2,72 kolesar (58) smrt, povzročitelj
2,67 kolesar (57) huda telesna poškodba, povzročitelj
2,59 voznik traktorja (52) smrt, povzročitelj
2,39 kolesar (51) huda telesna poškodba, povzročitelj
2,37 voznik motornega kolesa (18) smrt, povzročitelj
2,25 voznik osebnega avtomobila (35) huda telesna poškodba, povzročitelj
2,24 voznik motornega kolesa (39) huda telesna poškodba, povzročitelj
2,21 voznik mopeda do 25 km/h (65) smrt, povzročitelj

Varnostni pas varuje - če ga uporabljamo

Žalosti tudi dejstvo, da bi bile lahko pri marsikateri prometni nesreči posledice blažje, če bi si vozniki vzeli nekaj sekund časa in poskrbeli za svojo varnost. Predvsem to velja na uporabo varnostnega pasu, saj se že vrsto let delež tistih, ki so umrli in ob tem niso uporabljali varnostnega pasu, giblje okoli trideset odstotkov. Lansko leto je tako le 19 od 30 umrlih voznikov uporabljalo varnostni pas, za dva voznika pa policija ni mogla ugotoviti, če je bil varnostni pas uporabljen ali ne. Če k temu dodamo še dva mrtva voznika tovornih vozil, ki med vožnjo nista uporabljala varnostnega pasu, lahko zatrdimo, da je delež voznikov, ki ne uporabljajo varnostnega pasu, odločno previsok. 

Med sopotniki je delež neuporabe pasu sicer manjši: dva od devetih umrlih sopotnikov nista uporabila zaščite, ki lahko poskrbi, da so posledice prometne nesreče blažje. (fotografija je simbolična)

Smrt brez čelade

Med motoristi je bilo kar nekaj prometnih nesreč, kjer vozniki niso uporabljali zaščitne čelade. Dve taki prometni nesreči s smrtnim izidom sta se zgodili tudi v zimskem času, ena celo sredi noči, ko bi že zaradi nizkih temperatur pričakovali, da ne bo nikogar, ki bi se vozil z motociklom. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da nihče izmed šestih voznikov mopedov, ki so izgubili življenje, ni uporabljal zaščitne čelade.



Tudi med kolesarji situacija ni dosti boljša: le trije kolesarji od osmih, ki so lani izgubili življenje, so uporabljali čelado. Ob tem velja izpostaviti, da je bila pri štirih umrlih kolesarjih ugotovljena prisotnost alkohola. Poškodbe glave so sicer v preteklih letih predstavljale med 35 in 40 odstotkov poškodb kolesarjev, ki so jih obravnavali v UKC Ljubljana. Preneseno v številke to pomeni okrog 950 kolesarjev s poškodbami glave letno. Zato vsekakor velja priporočilo, da naj kolesarji uporabljajo čelado tudi po 18. letu starosti, četudi uporaba ni zakonsko zahtevana. Enako velja tudi za uporabnike skirojev in predvsem čedalje bolj priljubljenih e-skirojev, kjer se pri nesrečah, kjer udeleženca prepeljejo v bolnišnico, delež poškodb glave giblje okrog 50 odstotkov. Ker se število uporabnikov skirojev iz leta v leto veča, se posledično veča tudi število poškodovancev s poškodbami glave. V letu 2019 je bilo takih poškodb 192, leto poprej pa 116. Da postaja uporaba skirojev, vključno z e-skiroji, vedno večji problem, so ugotovili tudi zakonodajalci in v pripravi so spremembe prometnih pravil, ki bodo uredile področje vožnje s skiroji - predvidoma še letos. Zato upravičeno pričakujemo več reda in spoštovanja prometnih pravil ter tudi bolj varne vožnje voznikov skirojev in e-skirojev.

Boljša varnost pešcev

Najbolj se je stanje izboljšalo pri pešcih, saj se je število umrlih pešcev praktično prepolovilo v primerjavi s preteklima dvema letoma. Lani jih je umrlo 7, pred tem pa 15 v letu 2019 in 13 v letu 2018. Žal delež umrlih med najranljivejšimi udeleženci v prometu - kamor štejemo pešce, kolesarje in voznike ter sopotnike na motociklih -, še vedno ostaja relativno visok, saj predstavlja skoraj polovico vseh umrlih udeležencev v prometu.

Najvarnejše so avtoceste in hitre ceste

Avtoceste in hitre ceste ostajajo najvarnejše površine za vožnjo - lani je na avtocestah in hitrih cestah umrlo 6 oseb. Precej višji je delež na regionalnih cestah, kjer je umrlo 34 oseb, zaskrbljujoč pa je podatek, da je kar 23 oseb izgubilo življenje v prometnih nesrečah, ki so se zgodile na cestah v naseljih.

Komentar: Mladi niso problem!

Vrsto let je veljalo, da so mladi udeleženci tisti, ki spadajo med najbolj rizične skupine. Pregled povprečne starosti povzročiteljev prometnih nesreč nakazuje, da delo z mladimi, kamor spada tudi dodatno usposabljanje za voznike začetnike, že kaže učinke. Povprečna starost povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je 45,9 leta, povzročiteljev prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 46,5 leta in povprečna starost povzročiteljev vseh prometnih nesreč 44 let.

 

Ključne besede


kolesarjiPrometna varnostHitrostVarnostprometna nesrečaalkohol

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

68

Jure Kostanjšek

Jure Kostanjšek

Generalni sekretar

Erik Logar

Erik Logar

Vodja področja varna mobilnost

Priljubljenost članka

68

Shrani

Delite s prijatelji