#Nasveti: Kemikalije in virusi v avtomobilski kabini

Zdravje

Nevaren koktajl za zdravje


V majhnem prostoru avtomobilske potniške kabine se lahko hitro znajdemo v družbi, ki je niti ne zaznamo. Iz umetnih materialov namreč v zrak hlapijo kemikalije, ki niso vselej nedolžne.

O nevarnih snoveh v volanskih obročih smo pisali v lanski decembrski Motoreviji, a kemikalije vsebujejo še marsikatere druge površine v potniški kabini naših avtomobilov. Mag. Alojz Grabner z Urada za kemikalije pojasnjuje: “Od plastike v armaturi in volanu do tekstila in pene v sedežih in oblogah – vse to so umetno proizvedeni materiali in vsebujejo precej različnih ostankov proizvodnje. Sestavine, ki jih uporabljajo za njihovo proizvodnjo, nikoli ne zreagirajo do konca in jih ni mogoče povsem odstraniti. Vedno ostanejo npr. ostanki topil in raznih dodatkov, ki potem še nekaj časa počasi hlapijo in onesnažujejo notranji zrak.”

Največ jih v telo vnesemo skozi dihala, a tudi koža ni zanemarljiv vir vnosa, pravi Alojz Grabnar: “Koža je velik organ in je s temi materiali lahko veliko v neposred­nem stiku, še posebej poleti, ko smo manj oblečeni in ko so kožne pore še bolj odprte.”

Novi avtomobili imajo takih hlapljivih snovi več, pojasnjuje strokovnjak, po drugi strani pa tudi pri starejših avtomobilih lahko začne dotrajana plastika razpadati.

Pomebno: V avtu se izogibajte pretiranim aromatom!

Razpršeno tveganje

Kot pojasnjuje mag. Alojz Grabner, izpostavljenost v avtomobilu tudi ni tako velika, da bi sama po sebi pomenila veliko dolgoročno tveganje za zdravje. Bolj pomembno se mu zdi, da preprečimo dodaten pritok kemikalij, za katerega pogosto poskrbimo kar sami. “Druga skupina kemikalij, ki se ji da izogniti in so manj potrebne, so različni izdelki, ki jih uporabljamo za čiščenje in vzdrževanje avtomobilov.” To so čistila, loščila, osvežilniki zraka in razna druga avtokozmetična sredstva.
Pogosto gre za nepotrebne kemikalije, ki imajo lahko neugodne posledice za zdravje in so lahko tudi alergene, ugotavlja mag. Grabner. “To so kar neprijetni koktajli kemikalij. Če bi uporabniki pred nakupom ali vsaj pred uporabo prebrali, kaj je v njih (seznam sestavin je na etiketi), bi našli različne organske spojine – ogljikovodike in površinsko aktivne snovi.” Kadar so v obliki pršil, smo tem snovem še posebej izpostavljeni. Povzročajo lahko draženje kože, oči, dihal, glavobol, siljenje na bruhanje in alergije.

Kaj nam pove deklaracija?

Na kakovost zraka v potniški kabini vplivajo tudi osvežilniki zraka, ki pa zraka v resnici ne osvežijo in ga tudi ne “očistijo”, opozarajajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). Poleg dišav vsebujejo še kemikalije, kot so etilni ali izopropilni alkohol, glikol etre, formaldehid, ftalate in druge. Nekatere snovi pa nastanejo šele po uporabi kot posledica kemičnih reakcij.
Ker gre za komercialne izdelke, so ti podvrženi zakonodaji o kemikalijah, pojasnjuje mag. Grabner z Urada za kemikalije. Ta zahteva, da morajo biti vse sestavine, ki prispevajo k tveganju, navedene na ­embalaži. Sem spadajo ogljikovodiki in druga organska topila in tudi dišave. “Njihovi uporabi se je smiselno izogibati, ne glede na to, s katero kemikalijo imamo opravka.”

Kako zmanjšati tveganje pred kemikalijami?

1. Poskrbimo za prezračevanje avtomobila.
2. Vedno preberimo, kakšne so sestavine izdelkov, ki jih uporabljamo za čiščenje in vzdrževanje avtomobila.
3. Premislimo, ali izdelke (za lesk, aromo in podobno) res rabimo.

Najpomembnejše je prezračevanje

Sami bi težko ocenili, kdaj nas takšni izdelki dejansko in dolgoročno ogrožajo, saj ni vse odvisno od vonja. Vonj je pokazatelj neke kemikalije, a težko presodimo, kdaj to dejansko pomeni tveganje. Vsekakor pa je koristno avto čim pogosteje prezračiti in to ne le takrat, ko v v njem zavohamo kaj neprijetnega. Še zlasti to velja poleti, saj so organske snovi ob višjih temperaturah, ko je avto razgret, še bolj hlapne.”

Nekateri so ranljivejši

Prvi učinki, ki jih občutijo na kemikalije občutljivi posamezniki, so predvsem draženje kože in dihal ter alergijske reakcije. O dolgoročnih učinkih je težko soditi, čeprav je znano, da ob dolgotrajni izpostav­ljenosti nekatere snovi lahko povzročajo raka. Kljub tem mag. Grabner meni, da v avtomobilu takemu dolgoročnemu in čezmernemu tveganju vendarle nismo izpostavljeni. So pa seveda, podobno kot velja za druga tveganja, najbolj občutljivi najmlajši otroci, starejši ljudje, imunsko oslabljeni bolniki in tisti, ki imajo že sicer težave s kožo ali dihali.
Po nekaterih podatkih lahko pri zadrževanju v avtomobilu zaradi majhnosti prostora pride v naše telo dopetkrat več nevarnih snovi, kot če smo doma ali na delovnem mestu. Še največ onesnaževalcev pa pride v avto z delci onesnaženega zunanjega zraka, ki ga v veliki meri ustvarjajo prav motorna vozila. 

Vožnja z virusi

Avtomobili v sezoni okužb gotovo veljajo za varnejšo obliko prevoza, saj strokovnjaki priporočajo, da se takrat izogibamo množicam. Vseeno pa je v sezoni, ko je veliko ljudi prehlajenih in ko krožijo gripa ter druge virusne okužbe, prenos težko povsem preprečiti.

Tveganje se zelo poveča, ko vozilo delimo z bolnimi osebami. Te ob kihanju, kašljanju ali zgolj glasnem govorjenju z izločki dihal oziroma kužnimi kapljicami širijo v neposredno okolico bolnika, razlaga predstojnica Centra za nalezljive bolezni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Maja Sočan, dr. med. “Ob kašljanju in kihanju kužni delci potujejo po zraku in se zanesejo v dihala osebe v bližini.“

Z virusi se tako onesnažijo tudi površine v razdalji do enega metra, kar moramo vzeti v obzir, tudi kadar se vozimo z izposojenimi vozili. Virusi se lahko zadržijo na volanu, kljuki, gumbih, prestavnih ročicah in tudi na otroškem sedežu. “Virusi na površinah preživijo različno dolgo, odvisno od vrste površine, vlažnosti, osončenosti, običajno nekaj ur, lahko pa tudi manj. Če se onesnažene površine dotakne sopotnik, lahko z rokami virus zanese na očesno veznico, nosno ali ustno sluznico.”

Možnost okužbe zmanjšamo, če si ob kašljanju, kihanju pokrijemo usta, nos z zgornjim delom roke (t.j. kašlja se v rokav in ne v dlan, saj se z dlanjo dotikamo površin) in če roke večkrat razkužimo. Za sopotnike pa velja, da naj se z rokami ne dotikajo obraza, saj tako zmanjšajo možnost prenosa in naj si večkrat roke razkužijo.

Tvegani kemični sopotniki

• Sredstva za upočasnjevanje gorenja (kot so polibromirani bifenili) so hormonski motilci, s katerimi je lahko obdelano oblazinjeno pohištvo.
• Ftalati, ki jih dodajajo PVC-ju, lahko v zadostnih odmerkih povzročajo motnje hormonskega ravnovesja. Lahko so v parfumih, tekstilu in plastiki.
• Formaldehid je organska spojina, ki je dražilna za oči, kožo in dihala, pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko povzroča raka. Lahko je sastavina osvežilnikov zraka.
• Perfluorirane kemikalije, ki jih najdemo v tekstilu, lahko povzročajo motnje v delovanju hipofize in ščitnice, pri razvoju zarodka in slabijo imunski sistem.
• Bisfenol A je organska spojina, ki se uporablja v proizvodnji plastičnih izdelkov iz polikarbonata in epoksidnih smol – tudi pri nekaterih avtomobilskih delih. Je hormonski motilec.
Triklosani so pogosta sestavina protibakterijskih sredstev in čistil. Povezujejo jih s poškodbami jeter.

 

 

Nazaj