AMZS test 8 pnevmatik za vse terene

Terenske avtomobilske pnevmatike smo lahko včasih videli le na kolesih robustnih, klenih terenskih avtomobilov, v zadnjih letih pa so vse bolj priljubljene tudi za bolj robustne cestne terence in pick-upe, pa tudi za kamperje oziroma avtodome. S svojim dokaj grobim profilom omogočajo dober oprijem v blatu in na pesku oziroma makadamu, hkrati pa naj bi zagotavljale varne vozne lastnosti tudi na asfaltiranih cestah. Naš tokratni test 8 pnevmatik za vse terene, ki smo ga naredili v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi, je dokazal, da je prav asfalt - suh ali moker - njihova šibka točka …

Pnevmatike za vse terene (ki jih poznamo pod kratico AT - All Terrain) po obliki tekalne plasti spadajo nekako med običajne avtomobilske pnevmatike in specializirane terenske pnevmatike, ki jih imenujemo tudi blatne terenske pnevmatike. Pnevmatike za vse terene tradicionalno uporabljajo na terenskih vozilih, cestnih terencih in pick-upih - predvsem v delih sveta, kot sta Južna Amerika ali Avstralija, kjer avtomobilsko življenje večinoma poteka na neasfaltiranih cestah. A zanimiv trend v prodaji govori o tem, da takšne pnevmatike postajajo vse bolj priljubljene v svetu avtodomov - in to predvsem v našem koncu Evrope. Podatka, kolikšen je v resnici delež voznikov avtodomov, ki s svojimi avtodomi potujejo predvsem po makadamskih ali blatnih cestah, nismo mogli pridobiti, a z gotovostno lahko zapišemo, da tudi veliki ljubitelji brezpotij za volanom svojih avtodomov vendarle večino svojih kilometrov prevozijo po asfaltiranih cestah. Morda jim terenska oblika tekalne poti res pomaga pri iskanju počitniške parcele v blatnem in travnatem kampu, a zelo verjetno je, da veliko kupcev takšne pnevmatike kupi predvsem zaradi robustnega terenskega oziroma pustolovskega videza. 

Tudi zato se v našem testu ukvarjamo predvsem z vprašanjem, kako varne so vozne lastnosti teh pnevmatik na asfaltiranih cestah. Kot referenca nam je služila avtomobilska celoletna pnevmatika uveljavljenega izdelovalca pnevmatik višjega kakovostnega razreda, ki v zimskih voznih razmerah velja tudi za zimsko pnevmatiko. 

VIDEO

REZULTATI: Slabša varnost pri vseh preskušenih pnevmatikah

Končni rezultati našega testa so jasni; v primerjavi s pravo avtomobilsko (celoletno) pnevmatiko se pnevmatike za vse terene ne obnesejo prav dobro - še zlasti ne na suhem in mokrem asfaltu. Le na zasneženih cestah se lahko dve pnevmatiki vsaj približata zmogljivostim referenčne pnevmatike, vendar jih dejansko ne doseže nobena. Zato nobena od preskušenih pnevmatik za vse terene ni dosegla boljše skupne ocene od priporočljivo; najslabša pnevmatika na testu (izdelovalca BF Goodrich), se je na asfaltu izkazala tako slabo, da smo morali njeno skupno oceno znižati na 5,4 oziroma zanjo izdati oceno ni priporočljivo. Najboljša pnevmatika na testu (yokohama geolandar A/TG015) je sicer dosegla skupno oceno 2,9 oziroma priporočljivo, a tudi ta se je na koncu odrezala slabše od referenčne avtomobilske celoletne pnevmatike, ki je dobila skupno oceno zelo priporočljivo.

Največja težava: zaviranja na mokrem asfaltu

Na preskusu so nas najbolj presenetili slabi rezultati pri zaviranju na mokrem asfaltu. Celo najboljša pnevmatika pri tem merilu - pnevmatika falken wildpeak A/T3WA - ima zavorno pot za štiri metre daljšo od referenčne pnevmatike. Najslabša pnevmatika pri tem merilu - pnevmatika BF goodrich trail terrain A/T - se je pri zaviranju na mokrem aslfaltu od hitrosti 80 km/h zaustavila šele po 48,8 metra, kar je 15 metrov dlje od avtomobilske celoletne pnevmatike! 
Zaviranje na mokrem asfaltu je največja, a ni edina težava pnevmatik za vse terene. Tudi pri drugih “mokrih” preskusih - na primer pri vodljivosti ali splavanju - te pnevmatike niso na enaki ravni kot avtomobilske. To se je poznalo tudi pri bistveno slabših doseženih časih na “mokrem” krogu, kjer se še posebej nazorno pokažejo težave pri ravnotežju med prednjo in zadnjo osjo, ki na posameznih mokrih testih še niso bile očitne. Pirellijeva pnevmatika je na primer močno nagnjena k pretiranemu prekrmarjenju, kar voznika postavlja pred težak vozniški izziv: če zadnji del avta prehitro zdrsne, mora voznik spretno in hitro reagirati z volanom, da avto obdrži na cesti.  

Snežinka, zagotovilo za dobre lastnosti v snegu?

Pnevmatike s simbolom snežinke v triglavi gori, ki označuje zimsko pnevmatiko, se morajo seveda izkazati tudi na snegu, kjer pa smo zabeležili največje razlike med preskušenimi pnevmatikami. Medtem ko se rezultati pnevmatik na suhem med seboj razlikujejo za največ 0,9 točke, na mokrem pa za 1,4 točke, se najboljša in najslabša preskušena pnevmatika na snegu močno razlikujeta: Bridgestoneova pnevmatika je na snegu dosegla oceno le 4,2, Yokohamina pa se je z oceno 2,4 skoraj izenačila s celoletno avtomobilsko pnevmatiko.

Kako težko je uravnotežiti vse lastnosti pnevmatik, dokazuje pnevmatika BF goodrich; čeprav je njena skupna ocena zaradi očitnih pomanjkljivosti na mokri cesti znižana, je vsaj na snegu dosegla zadovoljiv rezultat … 

Brezpotje: makadam in blato

Lastnosti pnevmatik na makadamski cesti smo preskusili tako, da smo z njimi pospeševali z mesta, s čimer smo lahko ocenili oprijem. Najbolje se je izkazala Matadorjeva pnevmatika, ki se je obnesla celo bolje od referenčne avtomobilske pnevmatike. Ostale so bile v primerjavi slabše, kar ponudi zanimiv sklep: pnevmatike za vse terene na pesku oziroma makadamu niso nič boljše od avtomobilskih pnevmatik. To je potrdil tudi testni makadamski krog, na katerem se avtomobilska pnevmatika ni odrezala nič slabše od povprečja vseh preskušenih pnevmatik. 

Se je pa izkazalo, da je avtomobilska pnevmatika po več dinamičnih ozirooma hitrih krogih na grobem pesku in na kamniti podlagi že izgubila del svojega voznega profila; terenske pnevmatike s svojim grobim profilom z večjimi gumenimi bloki bolje prenašajo takšno grobo vožnjo. A če z avtomobilskimi pnevmatikami le občasno - in razmeroma nežno - vozite po makadamu, se vam ni treba bati poškodb pnevmatik. A čim bolj grob je teren, tem bolj se pozna robustna zasnova pnevmatik za vse terene.

Poleg makadama je blato drugi izziv, s katerim se boste verjetno srečali v našem koncu Evrope, če zapeljete z asfalta. Primer iz resničnega življenja je na primer kamp, katerega travnik se ob deževju spremeni v blatno površino, ki lahko pomeni velik izziv za oprijem. Objektivnih meritev v blatu sicer nismo mogli opraviti, smo pa zato namočili travnik in na tako razmočenem travniku ugotavljali, ali pnevmatike za vse terene omogočijo boljši oprijem kot celoletna avtomobilska pnevmatika. Tudi tu je rezultat dokaj presenetljiv: oprijem terenskih pnevmatik ni bil bistveno boljši kot pri avtomobilski pnevmatiki. Veliko bolj odločilno je bilo, ali je imelo testno vozilo pogon na vsa štiri ali le na dve kolesi; če je bil pogon speljan le na prednji ali le na zadnji kolesi, pa je imela zapora diferenciala večji učinek na oprijem kot izbira pnevmatik.
Za res popolno sliko o voznih lastnostih različnih pnevmatik smo izven asfalta preskusili še letno avtomobilsko pnevmatiko, ki pa se je na mokrem travniku, v blatu in tudi na pesku odrezala precej slabše od terenskih in tudi od celoletne pnevmatike. Sklep: simbolj snežinke v triglavi gori ima pozitiven stranski učinek na oprijem tudi na nezasneženih in neasfaltiranih površinah!

Večja poraba goriva? Več hrupa?

Ker za naš test nismo imeli na voljo avtomobilov s posebno merilno opremo, smo lahko porabo goriva spremljali le prek prikazovalnikov na armaturnih ploščah naših testnih avtomobilov. Ta precej nenatančna metoda sicer ne omogoča meritev, ki bi jih lahko upoštevali v tabeli z rezultati, se je pa jasno pokazalo, da ima grob terenski profil pnevmatik negativen vpliv na porabo goriva. 
Tudi hrupnosti pnevmatik nismo mogli empirično izmeriti, subjektivni občutek pa je potrdil, da so terenske pnevmatike glasnejše od avtomobilskih. A pri terenskih avtih in kamperjih kotalni hrup pnevmatik pravloma ni pomemben odločilni dejavnik pri izbiri oziroma nakupu pnevmatik. 

AMZS priporočila za uporabnike