Vse več sodobnih električnih avtomobilov uporabnikom omogoča polnjenje zunanjih električnih naprav (V2L – Vehicle to Load) oziroma deljenje v avtomobilu shranjene električne energije zunanjim porabnikom prek klasične 220-voltne “šuko” vtičnice. Ideja – in rešitev – je obetavna: z “avtomobilsko” elektriko iz prtljažnika lahko skuhamo kavo, pogrejemo hrenovke, z električno krožno žago razžagamo drva ali napolnimo baterijo električnega kolesa. Pa to res deluje? Je elektrike dovolj? Kako varno je takšno napajanje električnih naprav?
V sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi smo prvič natančneje in temeljiteje preskusili sisteme za polnjenje zunanjih naprav v različnih električnih avtomobilih. Pod drobnogled – in na testno mizo – smo postavili avtomobile BMW iX3, BYD seal, kia EV5, MG4, renault 5 in xpeng G9, ki omogočajo polnjenje zunanjih električnih naprav. Rezultati so večinoma spodbudni, a razkrivajo tudi precejšnje pomanjkljivosti …
Kaj sploh je V2L?
Električni avto z zajetno zalogo energije lahko služi kot vir uporabne električne energije za zunanje porabnike. Sistemi za vračanje avtomobilske električne energije v hišne energetske sisteme ali v javno električno omrežje so sicer poznani, a so redki, dragi in omejeni na posamezne ponudnike v posameznih evropskih državah. Precej bolj razširjeni pa so sistemi Vehicle-to-Load (V2L), ki z avtomobilsko elektriko napajajo zunanje električne naprave, ki delujejo z napetostjo 220 voltov. Ker električni pogonski sistem avtomobila napaja enosmerni tok višje napetosti, so tovrstni sistemi opremljeni s pretvorniki enosmernega toka v izmeničnega ustrezne napetosti. Pri nekaterih avtih je dovolj že poseben adapter za avtomobilski električni priključek, ki ga nekateri izdelovalci priložijo avtomobilu, spet drugi pa ga dodatno zaračunajo.
Šest avtomobilov na strogem preskusu
Sisteme V2L smo preskusili pri šestih omenjenih avtomobilih, preskus pa smo izvedli s posebnim merilnim orodjem: na avtomobilske vtičnice smo priklopili več grelnih ventilatorjev s skupno močjo 2,6 kW, kar je omogočilo meritve obremenitev od 0,1 do 8,9 kW. Hkrati smo na avtomobilski strani merili, koliko energije se odvzame iz visokonapetostnega akumulatorja. Razlika med tema dvema vrednostima predstavlja lastno porabo avtomobila. Natančna porazdelitev izgub med različnimi krmilnimi enotami in polnilnikom se od avta do avta razlikuje, česar pa nismo mogli izmeriti. Za uporabnika je ključnega pomena le, kolikšen delež energije iz akumulatorja je mogoče dejansko izkoristiti, koliko energije se izgubi od akumulatorja do vtičnice in kako se avto odzove na simuliran kratek stik.

Presenetljivo visoka lastna poraba
| Ena ključnih ugotovitev preskusa je, da vsi avtomobili porabijo veliko elektrike kar zase, že ko stojijo in oddajajo moč. Lastna poraba se giblje med 390 in 500 vati. To je približno toliko, kot znaša nočna osnovna poraba povprečne enodružinske hiše. Kaj to pomeni v praksi? Če ima avto akumulatorski sklop s 60 kWh in zunanji porabnik porabi 450 W, bo pogonski akumulator zaradi aktivirane funkcije V2L prazen že po dobrih petih dneh – tudi če nanj ne bi priključili nobene naprave. Izkoristek (razmerje med oddano in vzeto energijo) se giblje med 84 in 87 odstotki – kar sicer ni slabo, a tudi ne izjemno. |

Varnost? Brez skrbi, a z izjemami
Vsi preskušeni avtomobili so se na kratek stik odzvali takoj in pravilno – pravočasno so se izklopili; noben adapter ali avto ni bil poškodovan, tudi pri preobremenitvi (previsoka moč) pa ni prišlo do trajnih posledic. Problem pa nastane pri ponovni aktivaciji: pri večini avtomobilov zadostuje, da adapter odklopimo in znova priklopimo, le pri Renaultovi petici mora avto najprej »zaspati« – kar pomeni, da ga moramo zapustiti, ključ odnesti stran od avta in nato poskusiti znova. Težava je v tem, da Renault za ta postopek ne ponuja nobenih navodil …
Običajne gospodinjske vtičnice so praviloma zasnovane za konično obremenitev 3,6 kW in tokove do 16 amperov, trajne tokovne obremenitve (ena ura ali več) pa so še nižje. Večina avtomobilov ne dovoli obremenitve nad 3,4 kW;
MG se je z 2,2 kW obnesel najslabše. BMW iX3 je izklopil napajanje pri 7,2 kW, obremenitev od 4 kW do 5 kW pa je zdržal celih 10 minut. Ostali preskušeni avtomobili so zdržali obremenitve od 3,4 do 3,6 kW.
Rezultati: Velike razlike pri upravljanju

BMW in Xpeng si zaslužita pohvalo za enostavno uporabo: priklopimo adapter, počakamo nekaj sekund, elektrika steče. Pri BYD-jevem in Kijinem avtu moramo pritisniti gumb na adapterju, pri MG-jevem avtu moramo polnjenje sprožiti z dotikom na zaslonu na armaturni plošči, pri Renault 5 pa moramo gumb na adapterju pritiskati kar nekaj časa, da sprožimo napajanje. Težava je tudi v tem, da so navodila skrita v izbirnikih in podizbirnikih na zaslonih, prevajalske napake (zlasti pri kitajskih znamkah) pa dodatno otežujejo delo. Kritiko si zaslužijo tudi sporočila o napakah: pri BMW-jevem avtu se v vsakem primeru izpiše: “Napaka polnjenja, priključena naprava ni združljiva” – tudi če je šlo za kratek stik. BYD-jevo sporočilo ob preobremenitvi pravi: “Preverite OBC (vgrajeni polnilnik)”, kar povprečnemu uporabniku ne pove čisto nič. Le Kia EV5 jasno napiše: “Poraba previsoka”.

Slaba zaščita pred vlago in nepridipravi
Oblikovno so adapterji zelo različni. Xpeng ima izjemno majhen in vitek adapter, a nima nobene zaščite pred vodo. BMW, Renault in Kia uporabljajo večje adapterje s "šuko" vtičnico na hrbtni strani, včasih s klapnico. Toda – in to je ključno – vsi izdelovalci v navodilih prepovedujejo uporabo v dežju ali pri veliki vlažnosti. To ocenjujemo kot nesmisel: napajanje zunanjih naprav je najbolj zaželeno prav na prostem – pri kampiranju, na vrtu ali na gradbišču. Pri Xpengovem avtu adapterja sploh ne morete zakleniti – vsakdo ga lahko izvleče, tudi med delovanjem. Pri BYD-jevem in MG-jevem avtu je adapter zaklenjen le, če je zaklenjen tudi avto. Najbolje sta to rešila BMW in Renault: takoj po priklopu zakleneta adapter, odklenemo pa ga lahko le s pritiskom na gumb ob polnilni odprtini – če je ključ avta v bližini.
Zaključek: koristno, a z omejitvami
Možnost polnjenja zunanjih naprav je odlična za kampiranje, za vrtno zabavo, za hlajenje pijače v hladilnih torbah, za polnjenje električnih koles in vrsto drugih »električnih potreb«. Ker ti sistemi nimajo ozemljitve, jih ne moremo uporabljati za napajanje celotne hiše med izpadom elektrike, prav tako z njimi ne moremo polniti drugega električnega avtomobila. Veseli nas, da sistemi učinkovito ščitijo avto pred kratkimi stiki in preobremenitvami, a vseeno je veliko možnosti za izboljšave: adapterji bi morali biti bolje zaščiteni (zaklep), uporaba je pogosto nepotrebno zapletena, sporočila o napakah pa so deloma nesmiselna, deloma pretirano dramatična. Nesmiselna je tudi prepoved uporabe v mokrem ali deževnem vremenu.



