V avtomobilih mora biti odslej na voljo slovenščina

V teh dneh je začela veljati določba lani aprila sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine, ki je ponudnikom izdelkov z operacijskimi sistemi in grafičnimi uporabniškimi vmesniki naložila, da morajo 18 mesecev od uveljavitve zakona v svojih izdelkih omogočiti izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa. Odslej morajo torej vsi novi modeli avtomobilov, ki pridejo na trg, “govoriti” slovensko. Kako se bodo na to obveznost odzvali avtomobilski uvozniki in distributerji - in kako bo za upoštevanje zakona skrbelo Ministrstvo za kulturo? 

Kot smo v Motoreviji že večkrat pisali, nam sodobni avtomobili med vožnjo sporočajo veliko bolj ali manj pomembnih informacij - in od voznika zahtevajo tudi aktivno upravljanje oziroma vnos ukazov. Zmogljivi multimedijski sistemi z razvejanimi izbirniki, informacijski zasloni s številnimi sporočili, pa tudi asistenčni sistemi z različnimi nastavitvami in informacijskimi oziroma varnostnimi sporočili zahtevajo od voznika, da sporočila spremlja in prebira, predvsem pa razume, kaj mu avto želi povedati. Če voznik ne razume izrazov, ki opisujejo frekvenčno območje radijskega sprejemnika v avtu, to ni velika težava, če pa ne razume sporočila na informacijskem zaslonu, da radarsko tipalo - in s tem sistem za preprečevanje naleta - zaradi umazanije ne deluje, pa ima to nerazumevanje lahko hujše posledice. Čeprav se morda komu zdi, da vsi Slovenci razumejo nekaj fraz v tujih jezikih, pa naše izkušnje in odziv številnih slovenskih voznikov (tako naših bralcev kot članov AMZS) pričajo, da še zdaleč ni tako: ko smo raziskovali razumevanje avtomobilskih (varnostnih) sporočil, smo z zaskrbljenostjo ugotavljali, da številni slovenski vozniki ne razumejo sporočil avtomobilskih sistemov. Nekateri jih ignorirajo, kar je seveda nevarno, nekateri se po razlago odpeljejo kar na servis. Skratka, razumevanje informacij, ki nam jih sporočajo sodobni avtomobili, je eden od pomembnejših elementov varne vožnje. 

Večina avtomobilov v Sloveniji že zna slovensko 

To je bilo tudi glavno vodilo pobude, ki smo jo pred nekaj leti v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in sindikatom Glosa naslovili na državne institucije - če se izdelovalci avtomobilov oziroma njihovi slovenski uvozniki, distributerji in prodajalci ne potrudijo, da bi njihovi avtomobili “govorili” slovensko, jih je treba v to prisiliti z zakonom. 
Našo pobudo so takrat nekateri iz avtomobilske industrije razumeli kot napad nanje, a priznati je treba, da so po objavi naše pobude - in še precej pred objavljeno namero, da bo to področje uredil zakon - marsikateri avtomobilski izdelovalec prostovoljno pohitel s postopki za uvedbo slovenščine v njihove avtomobile: v razmeroma kratkem času od naše prve pobude je slovenščino v svoje avtomobile vpeljalo kar nekaj avtomobilskih izdelovalcev, ki je prej še niso imeli. Lani jeseni smo v članku v Motoreviji ugotovili, da je na trgu le še peščica avtomobilih znamk, ki v svojih avtomobilih še ne omogoča izbire slovenščine kot jezika komunikacije. 

Nov izziv: avtomobili kitajskih avtomobilskih znamk

Se je pa v zadnjem, sicer zelo razburljivem obdobju na slovenskem avtomobilskem trgu, pojavila nova težava oziroma izziv: številne nove kitajske avtomobilske znamke so na slovenske ceste poslale svoje avtomobile, ki ne poznajo slovenskega jezika. Tehnično, digitalno in komunikacijsko sicer zelo sodobni kitajski avtomobili, ki pozornost kupcev vzbujajo predvsem z dostopnimi cenami, ponujajo veliko opreme in tehničnih “sladkorčkov”, a le redki omogočajo izbiro slovenskega jezika v izbirnikih na svojih velikih multimedijskih zaslonih. 
Za pripravo tega članka smo na vse zastopnike oziroma distributerje kitajskih avtomobilskih znamk naslovili vprašanje: “Kot pobudnike spremembe Zakona o javni rabi slovenščine nas zanima, če - in kdaj ter kako - boste poskrbeli, da bo v avtomobilih, ki jih zastopate in prodajate, omogočena izbira slovenskega jezika v multimedijskih sistemih?” 
Iz podjetja Plan-net avto, ki zastopa in prodaja avtomobile znamk Dongfeng, Hongqoi, BAIC in Maxus, so nam odgovorili: “Seveda smo seznanjeni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-B). Skupaj z našimi dobavitelji vozil smo aktivno pristopili k implementaciji SLO jezika za vozila, ki so trenutno v prodaji, slovenski jezik pa je že na voljo v večini naši vozil, ki jih imamo v prodaji. Prav tako bodo vsi novi prihajajoči modeli vozil, ki pridejo na trg, že imeli vgrajen uporabniški vmesnik v slovenskem jeziku.”
Predstavniki blagovne znamke Leapmotor, ki deluje pod okriljem skupine Emil Frey, so odgovorili: “Vlada RS je sprejela sklep o določitvi seznama elektronskih naprav, med katere sodijo tudi povezani avtomobili. Skladno z zakonodajo morajo imeti vsi novi modeli avtomobilov, ki bodo prvič dostopni na trgu Evropske unije po datumu uveljavitve zakona, operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike na voljo v slovenskem jeziku. Za vozila, ki so bila na trg RS dana pred začetkom uporabe zakona, ta obveznost ne velja. Prav tako za avtomobile ni obveznosti glede govornega uporabniškega vmesnika v slovenščini. Dodatno pojasnjujemo, da je po mnenju Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport “dano na trg” definirano kot prvič dostopno na trgu Evropske unije, kar pomeni, da se zahteva nanaša na nove modele z evropsko homologacijo po datumu uveljavitve zakona. Z veseljem potrjujemo, da je celotna paleta modelov Leapmotor skladna z veljavno zakonodajo in predpisi ter da ni ovir za prodajo na področju Republike Slovenije. Proizvajalec Leapmotor zagotavlja, da bodo tudi vsi prihodnji modeli ustrezali vsem zakonskim zahtevam.”
Iz podjetja AutoWallis, ki zastopa in prodaja avtomobile kitajske znamke Xpeng, so nam jedrnato sporočili: “Glede uporabe slovenskega jezika v avtomobilih smo že predhodno obvestili proizvajalca, ki se trudi v najkrajšem možnem času zagotoviti OTA (brezžično) posodobitev operacijskega sistema.’’
Vprašanja smo naslovili tudi na podjetja pod okriljem avtomobilske skupine KMAG, ki uvažajo in distribuirajo avtomobile kitajskih avtomobilskih znamk Geely, Zeekr in Lynk&Co, a na naša vprašanja niso odgovorili. 
Prav tako so brez odgovorov ostala naša vprašanja, ki smo jih naslovili na podjetje Omoda Adria d.o.o, ki zastopa in prodaja avtomobile kitajskih znamk Jaecoo in Omoda.

Kaj pravi zakon?

Kaj od zastopnikov in distributerjev avtomobilov v Sloveniji pravzaprav zahteva novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine? 
15.a člen zakona, ki se nanaša na operacijske sisteme in uporabniške vmesnike, pravi: “Operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, ki so namenjene dostopu do storitev informacijske družbe ali medijev ter so v prodaji na območju Republike Slovenije ali se ponujajo potrošnikom na območju Republike Slovenije, morajo imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, in sicer na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča."

Če pristojna inšpekcija ugotovi, da elektronske naprave ne ustrezajo zahtevam iz 15.a člena tega zakona, ustavi distribucijo in prodajo teh elektronskih naprav, dokler distributer ali prodajalec ne zagotovi njihove skladnosti s 15.a členom tega zakona. 

"Prvi odstavek novega 15.a člena zakona se začne uporabljati 18 mesecev od uveljavitve tega zakona, če gre za operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike v elektronskih napravah, oziroma 30 mesecev od uveljavitve tega zakona, če gre za govorne uporabniške vmesnike v elektronskih napravah.
Obveznost iz prvega odstavka novega 15.a člena zakona se ne uporablja za modele elektronskih naprav, ki so bili dani na trg Republike Slovenije pred začetkom uporabe prvega odstavka 15.a člena zakona.”

Kako bo ravnalo Ministrstvo za kulturo?

Na Ministrstvo za kulturo smo naslovili nekaj vprašanj, s katerimi smo skušali razrešiti nejasnosti v zvezi z določili novega zakona. Ena takšnih nejasnosti je, ali bodo morali imeti uporabniške vmesnike v slovenskem jeziku le avtomobili, ki “bodo dani na trg” oziroma, ki jih bodo trgovci začeli prodajati po datumu uveljavitve zakona?
Odgovor Ministrstva za kulturo: “Novela ZJRS velja od 27. aprila 2024. V njej je določen časovni okvir za omogočanje izbire slovenskega jezika v elektronskih napravah, in sicer 18 mesecev od uveljavitve noveliranega ZJRS za operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike (torej od  27. oktobra 2025) ter 30 mesecev od uveljavitve noveliranega ZJRS za govorne uporabniške vmesnike. V prehodnih in končni določbi je navedeno, da se obveznosti iz prvega odstavka novega 15.a člena zakona ne uporablja za modele elektronskih naprav, ki so bili dani na trg Republike Slovenije pred začetkom uporabe prvega odstavka 15.a člena zakona. V primeru osebnih avtomobilov določbe torej ne veljajo za vse avtomobile, ki bodo po preteku prehodnega obdobja prodani v Sloveniji (novi, uvoženi ali rabljeni), saj vseh avtomobilov zaradi objektivnih in tehničnih razlogov ne bo mogoče posloveniti. Določbe tako ne veljajo za avtomobile, ki se že uporabljajo v cestnem prometu oziroma so bili uporabnikom prodani pred rokom veljavnosti določb noveliranega ZJRS.” 

Povedano drugače: za avtomobile kot prihod na trg velja datum pridobitve evropske tipske homologacije.

Na vprašanje, na kakšen način bo inšpektorat Ministrstva za kulturo izvajal nadzor in na kakšen način bo ugotavljal razpoložljivost slovenskega jezika v grafičnih vmesnikih, so iz Ministrstva za kulturo odgovorili: “Inšpekcijski postopki se vodijo po uradni dolžnosti, bodisi v povezavi s prijavo kot izredni nadzor bodisi kot del rednega nadzora, pri čemer je izvedba nadzora odvisna od prioritet, ki jih določa IRSKM. Te prioritete pa so povezane tudi z drugimi področji, ki jih pokriva inšpektorat. Inšpektor pri izvedbi nadzora ugotavlja dejansko stanje, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno, med drugim se bo lahko tudi izvajalo oglede grafičnih vmesnikov v vozilu.”
Zanimalo nas je tudi, koga bo inšpektorat Ministrstva za kulturo oglobil, če bo ugotovil neskladje z zakonom - distributerja ali posameznega trgovca - ali morda oba? Pri Ministrstvu za kulturo pravijo: “Določitev kršitelja je odvisna od posameznih okoliščin storjenega prekrška, iz katerih izhaja odgovornost kršitelja za storjeni prekršek. Kot kršitelj je lahko vsakdo od zgoraj naštetih pravnih subjektov, ki bo prodajal ali ponujal avtomobile na območju Slovenije, pri čemer se bo kršitelj, odgovoren za prekršek, ugotavljal v vsakem primeru posebej. Glede na ZJRS se lahko globo izreka tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Višina izrečene globe je odvisna od morebitnih oteževalnih okoliščin prekrška.”
 

Namen je dosežen: slovenski jezik bo prej ali slej v vseh novih avtomobilih na naših cestah

Novi zakon je začel veljati, velika večina (novejših) avtomobilov pri nas pa že zna slovensko. Tiste avtomobilske znamke, ki še nimajo avtomobilov z možnostjo izbire slovenščine v svojih uporabniških vmesnikih, bodo to zagotovo omogočile pravočasno;  prepričani smo, da noben od zastopnikov in prodajalcev ne želi plačevati glob za ta prekršek. Pri AMZS bomo seveda pozorno spremljali dogajanje na tem področju - in tudi poročali, če bo prihajalo do kršitev zakona. Smo se pa s predstavniki Ministrstva za kulturo strinjali, da je treba zakon uveljaviti na mehek način - najprej z opozorili in priporočili, šele nato z morebitnimi globami. 

Kakovost in pravilnost slovenskih prevodov