Slovenski oče audija e-trona: velike spremembe šele prihajajo

Pogovor

Pogovor: dr. Matjaž Korman


Mariborčan Matjaž Korman sodi med najpomembnejše strokovnjake Audijeve elektromobilnosti. Je mož, ki mu v v Ingolstadtu zaupajo razvoj ene izmed ključnih tehnologiji prihodnosti. Je vedno prijeten sogovornik, pri katerem res začutiš, da uživa v svojem delu. Kljub akademskemu nazivu doktorja tehnologij zna predstaviti kompleksno sodobno avtomobilsko tehniko na sila razumljiv način.

Dr. Korman je oče prvega velikoserijskega električnega avtomobila - audija e-trona. Še pred njim se je proslavil s tehnološkim presežkom, pregrešno dragim in tehnično ekskluzivnim električnim superšportnikom R8 e-tronom. Kot nam je zaupal, so bili prav pri tem ekskluzivnem avtomobilu postavljeni temelji električne serije e-tron. Dr. Matjaž Korman je bil vodja razvoja konceptnih modelov, kar pomeni, da je za več kot desetletje naprej postavil tehnološke mejnike Audijeve tehnične strategije. Zaradi izjemno širokega pogleda in znanja je slovenski strokovnjak sedaj zadolžen za razvoj serijskih avtomobilov, ki jih bomo v bližnji prihodnosti vozili tudi po slovenskih cestah. Dr. Korman je torej tehnični vizionar in v prostem času modelar, ki premika meje mogočega tudi ob pomoči znanja in orodij ene najboljših prototipnih delavnic na svetu.

Dr. Matjaž Korman je bil vodja razvoja konceptnih modelov, kar pomeni, da je za več kot desetletje naprej postavil tehnološke mejnike Audijeve tehnične strategije.

Vse, kar ste nam povedali v zadnjem intervjuju pred slabimi tremi leti, ste uresničili - vključno z električnim cestnim terencem quattrom e-tronom. Le ene stvari še niste … Ob tem, da v Audiju razvijate najsodobnejše avtomobile, ste tudi modelar, a audiji še ne letijo. Kdaj boste uresničili to napoved?

Delamo tudi v tej smeri. Z našim IDG-jem, podjetjem v Italiji in Airbusom, že delamo na projektu, pri katerem razvijamo posebno konceptno vozilo, če temu še lahko rečemo vozilo.

Ste bili vpleteni tudi v razvoj Audijevega lunarnega projekta - audi lunar quattro?

Ne, na žalost ne. To bi me vsekakor zanimalo. Sem že povedal, da naš koncern ponuja toliko možnosti, da še ne vem, v katero smer me bo odneslo, ko se bom naveličal razvoja serijskih avtomobilov.

Kot eden od očetov novodobne Audijeve tehnologije, ste se med drugim podpisali pod zbirateljskim, pregrešno dragim električnim prvorojencem R8 e-tronom. Sedaj ste na ceste spravili prvi velikoserijski audi e-tron quattro. Ima ekskluzivni super športnik kakšne tehnološke stične točke s pogonom, akumulatorskim sklopom ali arhitekturnimi rešitvami serijskega e-trona quattra, ki smo ga vozili danes?

Vsa arhitektura elektronike bazira na takratnem R8 e-tronu, ki je imel interno oznako R18. Pa tudi vse logične strukture programske opreme so praktično enake pri quattru e-tronu. Kot ste omenili, našega prvega električnega superšportnika nismo naredili za serijsko izdelavo, ampak je bil zasnovan kot tehnološka osnova za vse naše bodoče električne avtomobile. Pogonsko konfiguracijo - spredaj en motor, zadaj dva motorja - je imel že R8 e-tron v konceptni različici. Na koncu smo dali dva motorja za zadnji pogon, a tudi takrat smo že razvijali električni quattro. Ekskluzivni prvorojenec, ki ga omenjate, predstavlja začetek naše elektrifikacije.

Morda bo to vprašanje zvenelo tudi malce provokativno, pa vendarle … Je v 700-kilogramskem akumulatorskem sklopu dovolj “ognja” oziroma energije, če vse skupaj primerjamo z ognjem v valjih?

Mislim, da je. Tudi pri seriji e-tron razmišljamo o S in RS različicah. Vsekakor bomo šli tudi v to smer. Trenutno nam akumulatorski sklop zagotavlja sistemsko moč 650 konjskih moči. Morate vedeti, da mora biti akumulatorski sklop vselej malo bolj zmogljiv kot celoten sistemski pogon že zaradi varnosti. Celice v ekstremnih pogojih lahko obremenimo vse do 700 konjskih moči oziroma od 550 do 580 kilovatov.

Pri Motoreviji avtomobile Elona Muska sicer ne postavljamo za merilo oziroma referenčno vrednost, na podlagi katere bi ocenjevali električne avtomobile vseh ostalih izdelovalcev. Za mnoge pa sta Tesla in Elon Musk še vedno edina referenca. Ste torej v Audiju z e-tronom prišli do ravni, ki bo “strokovnjake” prepričala, da so evropski izdelovalci sposobni narediti električni avtomobil za vse ključne potrebe mobilnosti Evropejca?

Definitivno smo prišil do te točke. Elon Musk je bil pionir novodobne elektrifikacije in pred njim snamemo klobuk. Nedvomno je vplival tudi na velikoserijske izdelovalce, saj nas je malo pretresel in zbudil. Ampak mi smo se odločili, da bomo za določene cilje, ki se razlikujejo Muskovih, potrebovali pač več časa in razvili avto, ki ustreza našim genom in mišljenju. Je pa imel Musk pomembno vlogo pri aktivaciji industrije v drugo smer.

A hkrati je z varnostjo in kakovostjo “hodil oziroma vozil” precej po robu …

Točno tako. Kako rizično je z razvojem hodil po robu, ne bi komentiral, saj je to stvar Tesle. Naš cilj je bil drugje. Če s konvencionalnimi avtomobili pri njihovem razvoju prevozimo več kot milijon kilometrov, to enako naredimo tudi z električnimi vozili. Res nismo bili najhitrejši, imamo pa zato sedaj standard, v katerega zaupamo.

dr. Matjaž Korman: "Tudi pri seriji e-tron razmišljamo o S in RS različicah. Vsekakor bomo šli tudi v to smer."

Če pogledamo v prihodnost, se zdi, da prihaja čas, ko bi se znameniti Audijev slogan “Prednost je v tehniki” moral spremeniti v “Prednost je v digitalizaciji.” Se strinjate z našo trditvijo?

Da, to je naš cilj. Kot sem že prej povedal, pripravljamo povsem novo digitalno arhitekturo. Ta ni neposredno povezana z elektrifikacijo. Mi električna vozila uporabljamo kot enega od medijev te nove arhitekture, saj je to nova samostojna tehnologija, ki je neodvisna od pogona. Prepričani smo, da se bomo morali zaradi trendov, ki prihajajo - torej vedno manj osebne uporabe avtomobila, vedno več souporabe avtomobilov, vedno več uporabe javnega transporta - spremeniti tako miselno, razvojno kot tudi poslovno. To je v bistvu odgovor na vaše vprašanje, zakaj se moramo odločno razvijati v digitalni smeri.

V stotih letih se zasnova avtomobila v resnici ni bistveno spremenila. Smo sedaj prišli do točke, ko avto začenja čisto novo dobo in razvoj?

Ne bi rekel. Nismo še tako daleč. Na elektriko gledam kot na eno od vrst pogona. V malce bolj oddaljeni prihodnosti bomo na trgu videvali tudi vse več avtov z gorivnimi celicami, če bodo izpolnjeni pogoji kot so omrežje vodikovih črpalk, sprejemljivost tehnologije, zadostna količina cenovno sprejemljivega vodika kot energenta … Glede na vse, kar nas čaka, mislim da danes še nismo priča kakšni hudo veliki spremembi. Še vedno se vozimo tako, kot smo se prej: sami smo odgovorni za svoja dejanja v prometu, sami smo odgovorni za vozilo, ki ga vozimo oziroma uporabljamo in še vedno smo lastniki svojega avtomobila. Počasi se bodo te osnovne postavke mobilnosti začele spreminjati in tudi nove generacije, predvsem mlajši, si bodo zastavljali vprašanje, zakaj bi sploh rabil svoje vozilo. Njim bo pomembno, da bodo prišli iz točke A v B v določenem času in v pričakovani kakovosti potovanja. Ob takem razmišljanju bo vse manj potreb po lastnem oziroma lastniškem avtomobilu. Moramo pa pripraviti strateški odgovor na takšna razmišljanja. Takrat pa bo verjetno res prišlo do korenitih sprememb pri avtomobilih, kot smo jih vajeni, saj bodo uporabniške navade povsem drugačne.

Kaj pa motor z notranjim izgorevanjem? Bo minilo 20, 30 ali 40 let, da se bo dokončno poslovili?

Težko rečem, a menim, da se bodo poslovili še prej. Če predpostavimo, da bodo gorivne celice prišle zelo hitro, potem ne potrebujemo več motorja z notranjim izgorevanjem, pač pa električno vozilo, pri katerem akumulatorski sklop zamenjamo z gorivno celico. Mislim, da bo takrat prišlo do velikega preobrata, v katerem bo motor z notranjim izgorevanjem pričel izginjati. Po mojem mnenju bomo uporabljali motorje z notranjim izgorevanjem še toliko časa, dokler ne bomo vzpostavili dovolj zmogljiva energetska omrežja oziroma infrastrukturo. Na primer pri težkem transportu na velike razdalje - zgovoren primer so velike ladje - še nismo tako daleč, da bi alternativni pogoni učinkovito nadomestili konvencionalni motor.

dr. Matjaž Korman o prihodnosti motorja z notranjim izgorevanjem: "Po mojem mnenju bomo uporabljali motorje z notranjim izgorevanjem še toliko časa, dokler ne bomo vzpostavili dovolj zmogljiva energetska omrežja oziroma infrastrukturo."

Slovenci smo še vedno pripravljeni drago plačati avtomobili, ga drago vzdrževati in glede na povprečno letno kilometrino tudi relativno malo uporabljati. Na drugi strani pa živimo v idealni deželi za uporabo električnih avtomobilov. Imamo veliko stanovanjskih hiš in ljudi, ki se dnevno vozijo na zelo kratkih razdaljah. Česa kot posamezniki in država v tej formuli ne razumemo ali pa nočemo razumeti?

Mislim, da je za to potreben le premik v glavi. Slovenci smo deloma konvencionalni in večja kupna moč je na strani starejših, ki še delajo. Ta premik se bo zgodil sam od sebe s prihodom novih generacij. Naša naloga je, da pravočasno pripravimo prave oziroma učinkovite tehnologije - z njimi bo prišlo tudi do teh sprememb.

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Nazaj