Smo Slovenci res tako slabi vozniki, da se ne znamo peljati v krogu?

V prejšnji Motoreviji smo pisali o zanimivem in koristnem projektu “Ponovite izpitno vožnjo”, na katerem lahko izkušeni vozniki preverijo, ali imajo dovolj znanja, da bi še enkrat opravili vozniški izpit.

Med številnimi, ki so se pred objektivom kamere in pod nadzorom inštruktorja AMZS spopadli s sodobnimi prometnimi izziv, so bili tudi nekateri naši (avtomobilistični) novinarski kolegi. Ti - tako kot vsakodnevno tudi številni drugi vozniki - so imeli največ težav z očitno še vedno največjo slovensko prometno pastjo - s krožišči. Smo Slovenci res tako slabi vozniki, da se ne znamo peljati v krogu?
Nismo. Trdim, da za zmedo in napačna ravnanja niso vedno krivi vozniki, ampak tudi krožišča. Natančneje - njihove sila različne zasnove, ki zahtevajo različna pravila vožnje. Čeprav v osnovi ločimo enopasovna ter večpasovna krožišča in čeprav zakon jasno predpisuje pravilno ravnanje - na primer, da mora v večpasovnem krožišču vozilo na zunanjem pasu praviloma zapustiti krožišče na prvem izvozu ali da se mora voznik v krožišču z več pasovi vselej razvrstiti na notranji vozni pas (če ga ne namerava zapustiti na prvem izvozu) in nato pred izvozom na zunanjega - v krožiščih vsakodnevno prihaja do konfliktnih situacij ter nesreč. Vzemimo primer ljubljanskega krožišča Tomačevo, ki so ga po nekaj letih uporabe preuredili v semaforizirano krožišče (še ena nova vrsta krožišča). Po tej preureditvi v krožišču ni več dovoljeno menjavanje voznih pasov - pa čeprav so na tleh zarisane črtkane črte, ki v vseh ostalih krožiščih omogočajo menjavanje voznih pasov, ki je nujno, če želi voznik upoštevati veljavna prometna pravila in se pravilno razvrščati v krožišču.
Ali pa vzemimo za primer nekatera ljubljanska krožišča z dvopasovnimi uvozi in izvozi, po katerih vozniki sledijo oznakam na tleh, ko pa se na izvozih srečata voznik, ki želi po zunanjem pasu nadaljevati vožnjo, voznik na notranjem pa zapustiti krožišče, pride do konflikta. Veste, kdo si ob takšnih nesrečah mane roke?

Zavarovalnice, ki jim ni treba izplačati škode, ker sta kriva oba: voznik na notranjem pasu, ki ne bi smel zapustiti križišča, in voznik na zunanjem pasu, ki ne bi smel nadaljevati vožnje mimo izvoza.
Večina najnovejših krožišč je že kanalizirane zasnove s fizično ločenim zunanjim pasom, speljanim na prvi izvoz, a številna obstoječa neustrezno zasnovana krožišča še naprej povzročajo zmedo, konfliktne situacije in celo prometne nesreče. Da bi naročniki ali projektanti takšnih krožišč prevzeli odgovornost za svoje napake, se v Sloveniji ne more zgoditi - najboljši dokaz je krožišče v Kamniku z že leta postavljenimi plastičnimi oznakami za omogočanje varne uporabe krožišča.

Nenehno usmerjanje prsta krivde zgolj v voznike je že zato neprimerno, predvsem pa: kako smemo pričakovati, naj pravilno ravnajo laični vozniki, če pa vrhunski strokovni načrtovalci krožišč ne znajo kakovostno opraviti svojega dela?