Drevesni ogljični odpustki

Izraz “greenwashing” oziroma “zeleno zavajanje” je posredovanje napačnega vtisa oziroma zavajajočih informacij, kako so izdelki ali storitve nekega ponudnika okolju prijazne. Takšno zavajanje potrošnikov je obsežno in pogosto - celo v avtomobilskem svetu, kjer so stvari načeloma natančno izmerljive. Dokler se ljudje zadovoljijo z razlago, da na primer elektrika pride iz vtičnice, ne zanima pa jih, kako pride do taiste vtičnice, bo takšnega zavajanja še naprej veliko.

A tokrat pišem o drugačnem, bolj subtilnem zelenem zavajanju: sajenju dreves kot priljubljenem in priročnem odpustku okoljskih grehov. Morda drugi nimate takšnih izkušenj, a meni se zdi, da je tega sajenja dreves v medijih in sporočilih za medije vse več. Umazana proizvodnja? Ni problem, smo posadili drevesa. Bi radi prišli v medije? Posadimo nekaj dreves.

Sajenje dreves je seveda pohvale vredno - tudi v Sloveniji, ki je sicer tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Ni pa prav, da si številni s sajenjem dreves umivajo roke oziroma se v javnosti kažejo kot okoljsko skrbni in ozaveščeni, pa čeprav za okolje niso naredili nič drugega, kot posadili nekaj dreves. Še zlasti ne zato, ker po številnih študijah takšno sajenje dreves v resnici ne prinese vedno želenega učinka - absorbcije za podnebje škodljivega ogljikovega dioksida.

Če bi bilo sajenje dreves res tako učinkovito, bi z njim rešili marsikateri okoljski problem, tudi enega od najbolj perečih - promet, pa čeprav ta v resnici sploh ni glavni krivec za podnebne težave.

Poglejmo kako: po izračunih na spletni strani belgijske okoljske agencije Encon eno drevo v procesu fotosinteze v letu dni posrka približno 24 kilogramov ogljikovega dioksida iz ozračja. Če vzamemo, da povprečen avto z motorjem na notranje zgorevanje v ozračje spusti približno 150 gramov CO2 na prevožen kilometer in če s takšnim avtom prevozimo 10.000 kilometrov na leto, bi za izničenje v ozračje izpuščenega CO2 enega avtomobila rabili 62 dreves. Poenostavimo še naprej: če bi hoteli iz ozračja torej pobrati CO2 vseh 1,2 milijona osebnih avtomobilov na naših cestah, bi morali vsako leto posaditi 74,4 milijona drevesnih sadik. Sliši se veliko, a v resnici ni: po podatkih Zavoda za gozdove smo v Sloveniji leta 2020 posadili skoraj 2 milijona drevesnih sadik - v procesu redne obnove gozdov, ne v okoljskih akcijah.

No, pa smo prišli do rešitve naših okoljskih težav: ob nakupu avta nam prodajalec v prtljažnik naloži 62 drevesnih sadik, ob vsakokratni registraciji ali tehničnem pregledu pa pregledniku pokažemo fotografijo naših posajenih sadik.

Bi s tem res rešili naše okoljske težave? Seveda ne, a sliši se dobro – tako kot številni drugi primeri zelenega zavajanja ...