Toyota supra ali mazda MX-5?

Tokrat avtomobilsko doživetje posvečamo času in užitkom, ki izginjajo. Med stožce in ovinke AMZS centra varne vožnje na Vranskem smo zapeljali dva kultna avtomobila z bogato zgodovino, a negotovo prihodnostjo - toyoto supro in mazdo MX-5. Med drsenjem skozi ovinke smo iskali odgovor na vprašanje, če je za vozniške užitke res najpomembnejša moč, ki jo motor pošilja na kolesa?

Avtomobilski svet se je znašel ne pragu nove dobe. Prihajajo novi energenti, bolj kot kadarkoli doslej v vožnjo posega umetna inteligenca in pri vsakem prevoženem kilometru se preštevajo grami izpustov. Vse bolj se zdi, da v avtu več kot z užitkom prevoženi kilometri šteje količina prenesenih gigabajtov podatkov.

Obvladati športni avto ne pomeni divjati, ampak biti dober voznik

Trenutki grmenja oziroma nizanja ovinkov iz čistega užitka so z vidika okolja in tudi varnosti postali greh. Najbolj romantični časi barvitega avtomobilskega sveta so že zgodovina. Kljub temu smo prepričani, da je na cestah še veliko voznikov, ki jim je vožnja užitek in ki so se pripravljeni učiti in naučiti veščin obvladovanja avtomobila. Še vedno menimo, da dinamični voznik, ki se zaveda svoje odgovornosti in svojih meja, ostaja ključni člen mobilnosti, ki bo s svojim znanjem zmožen preprečiti najhujše. Dokler bodo na naših cestah športni avtomobili - lani jih je bilo prodanih 1659 -, je prav, da jih vozijo vozniki, ki znajo obvladati sebe in zmogljivosti stroja. Tudi zato je prav, da med programi AMZS centra varne vožnje na Vranskem ostajajo tečaji, v katerih se je mogoče naučiti varno uživati za volanom.

Veliko karizme, malo kupcev

Toyota supra in mazda MX-5 imata pestro zgodovino, a tudi negotovo prihodnost, kar najbolj nazorno kažejo prodajne številke na slovenskem trgu. Za Mazdin klasični roadster s platneno streho se je lani pri nas odločilo vsega pet kupcev. Kljub kultnemu statusu in ponovnemu rojstvu legende po 17 letih, tudi toyota supra po vrnitvi na evropske in tudi slovenske ceste ni doživela evforije. Pri nas se zaenkrat po cestah vozita dve, še tri so prodane.

Divja supra: tanka meja med užitkom in grozo

Toyota je novo generacijo supre razvila v sodelovanju z BMW, kar je med častilci izvirnega japonskega originala sprožilo nemalo razprav. O tem ali je supra z odličnim bavarskim vrstnim šestvaljnim turbo motorjem in aktivnim M diferencialom še prava supra, nima smisla razpravljati oziroma porabljati črk. Suprine vozne lastnosti in zmogljivosti smo dodobra spoznali že na dirkališču Jarama v Madridu: pod črto je jasno, da supra ostaja odličen in oblikovno samosvoj športni avto, ki pa zahteva precej vozniških izkušenj, veliko znanja, zelo trezno glavo in jasno ločnico med cesto oziroma dirkalno stezo. Kljub prvovrstni uravnoteženosti mase in karoserije - supra se lahko pohvali z najboljšim razmerjem (1,55) med širino (1,589 m) in medosno razdaljo (2,47 m), ki je celo boljše kot pri novem porscheju 911 (1,6) - mora voznik spoštovati njen divji značaj. Na cesti nikakor ne priporočamo izklopa sistema za nadzor zdrsa in sistema ESC. Ko na zadnji kolesi udari vseh 250 kW in 500 Nm navora, imajo zobniki aktivnega diferenciala veliko dela, še več pa voznik. Delček sekunde zamude na volanu pomeni resno težavo. Dolga “powerslide” drsenja, suprin značilen podpis, zahtevajo precej več vaje, kot bi si mislili. Ko imaš občutek, da je linija popolnoma pod nadzorom, zna supra ugrizniti in razgled skozi vetrobransko steklo se hipoma lahko zasuče za 180 stopinj. S supro mora voznik najprej postati prijatelj, ji previdno postavljati meje in se ji vseskozi prilagajati. Meja med vozniškimi užitki in trenutki tesnobe je tanka.

Uživaška mazda MX-5: prefinjenost in motoristična svoboda

Mazda MX-5 je popolno nasprotje supre; je vozniško iskriv in lahkoten roadster s platneno streho, ki jo voznik ali sopotnik na roke potegne čez kabino tako hitro, kot si čez glavo povezneš kapuco vetrovke. Tehnološko mazda prav nič ne zaostaja za supro. Podvozje je izjemno uravnoteženo, masa je razporejena v idealnem razmerju 50:50, težišče je postavljeno zelo nizko, volan je natančen in poveden - kot da bi imel voznik dlani vpeti v prednji kolesi. Pelje se preprosto, povezano, neposredno in hkrati zelo natančno. Tudi ko fizika spodnese zadnji del, voznik bistveno lažje kot v supri nadzira smer. Res je, da 1,5-litrski atmosferski bencinski motor z vsega 97 kW in 152 Nm navora ne omogoča dolgih drsenj skozi ovinke, a majhen roadster je več kot pol tone lažji od divje supre. Tudi mazda zna pnevmatike spreminjati v dim, le da to naredi veliko lahkotneje, varneje in ceneje.

Moč ni ključni dejavnik vozniške sreče

Oba avtomobila znata še vedno zbuditi močna čustva in vozniku postreči z bistvom pravega športnega avtomobila. Supra je s svojimi silovitimi pospeški in pojemki ter zvočno simfonijo Akrapovičevega športnega izpuha mnogo bolj teatralen avto kot majhen Mazdin roadster, a je tudi veliko dražja. Za popolno vozniško srečo zahteva bolj izkušenega voznika. Na drugi strani je za 46 evrskih tisočakov cenejša mazda MX-5 neizpodbiten dokaz, da vozniška sreča in užitek nista pogojena zgolj s težko konjenico in debelo denarnico. Mazdin roadster voznika očara in začara z natančnostjo, lahkotnostjo, igrivostjo in neposrednim stikom z okolico. V njej se voznik zelo hitro sporazume s fiziko in hitro ter predvsem varno izpili baletno koreografijo med ovinki. Za 32 tisočakov bi težko našli avto, ki ponuja toliko užitkov na tako preprost in vozniško prvinski način - ob tem pa nudi še veter v laseh. Kot voznik se z vsem spoštovanjem priklonim supri, kot vozniški romantik pa bi izbral MX-5, enega najbolj karizmatičnih roadsterjev vseh časov.

Tehnični podatki

Toyota GR Supra 3.0 twin-turbo sport premium:

Mazda MX-5 G132 revolution:

Foto: vozniški užitki v AMZS centru varne vožnje na Vranskem